Obsežna znanstvena monografija obravnava življenjsko in politično pot predvojnega komunista, voditelja odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno in povojnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita v kontekstu evropske in svetovne zgodovine 20. stoletja. Poleg njegove vloge v jugoslovanski notranji in zunanji politiki, je avtor opredelil tudi vlogo njegovih sopotnikov in ključnih političnih osebnosti druge Jugoslavije, Edvarda Kardelja, Aleksandra Rankovića in Milovana Đilasa, ter orisal zapletena razmerja med njimi in posledice njihovih političnih odločitev, ki so determinirale jugoslovansko zgodovino in razvoj svetovnega socialističnega gibanja.
COBISS.SI-ID: 1540326852
Članek se ukvarja s teoretičnimi aspekti prisilne sekularizacije učencev prek šolskega aparata v socialistični Sloveniji, ki se je pojavljala vse od začetka petdesetih let, a postala najbolj pereč problem v sedemdesetih letih. Prvič v povojni zgodovini se je razprava o verskih pravicah razvila tudi v širši javnosti, predvsem med mlajšimi marksističnimi sociologi in teologi, ki so nastopali »po pooblastilu« Zveze komunistov oz. RKC. Medtem ko slednji niso imeli problemov s sprejemanjem t. i. metodičnega ateizma in so celo pozivali k »resnično ateistični šoli«, je bila jedro spora prisilna ateizacija prek vsiljevanja materialističnega svetovnega nazora. Drugi problematični aspekt šolskega ukvarjanja z religijo je bila njena podoba, ki so jo učencem posredovali pri predmetu družbenomoralna vzgoja. Čeprav se je v bistvenih obrisih vzpostavil konsenz med marksističnimi humanisti in progresivno usmerjenimi teologi o interpretaciji marksizma kot teorije in prakse delavskega boja, ne pa kot svetovnega nazora, je celotna debata razkrila nekatere najbolj očitne deficite jugoslovanske samoupravne demokracije. V tej situaciji so bili nekateri izvirni predlogi strpnih intelektualcev, ki niso bili povezani z nobeno stranjo, popolnoma spregledani.
COBISS.SI-ID: 1538740164
Članek obravnava politično preobrazbo Milovana Đilasa skozi analizo njegovih stikov z britanskimi laburisti in njihov odziv na afero Đilas. Po sporu z Informbirojem so jugoslovanski voditelji skušali vzpostaviti alternativne mednarodne povezave prek zahodnih socialdemokratskih in socialističnih strank, kot najprimernejši partner pa se je pokazala britanska Laburistična stranka. Med jugoslovanskimi komunisti in britanskimi laburisti se je v začetku petdesetih let razvila živahna razprava o prihodnosti socializma, ključno vlogo v dialogu z laburisti pa je odigral predsednik Komisije za mednarodne odnose CK ZKJ Milovan Đilas. Po Đilasovi politični odstranitvi so se nekoč topli odnosi med britanskimi laburisti in jugoslovanskimi komunisti ohladili, a niso zamrli. Čeprav je Jugoslavija ostajala avtoritarna država pod vodstvom komunistične partije, je v očeh Zahoda še vedno predstavljala pomemben dejavnik destabilizacije vzhodnega bloka, prijateljski odnosi med Laburistično stranko in jugoslovanskimi komunisti pa so temeljili predvsem na zunanjepolitičnih interesih obeh strani. V drugi polovici petdesetih let je pragmatični geopolitični premislek povsem prevladal nad ideološko afiniteto: zanimanje britanskih laburistov za jugoslovanski samoupravni eksperiment je občutno upadlo, zamrl pa je tudi jugoslovanski interes za demokratični socializem, nad katerim se je navduševal Đilas.
COBISS.SI-ID: 3898228
Članek obravnava vlogo katoliškega misleca Andreja Gosarja v kontekstu ideoloških delitev med vodilnimi osebnostmi slovenskega političnega katolicizma v tridesetih letih. Avtor predstavlja Gosarjev koncept samoupravljanja, ki je zavrnil tako marksistično ideologijo kot avtoritarni korporativizem. Prek analize Gosarjevih ključnih del, Pelikan razpravlja o njegovem afirmativnem stališču do zasebne lastnine, tržnih mehanizmov in parlamentarnega sistema. Zaradi teh stališč so Gosarja zavrnila tako desničarsko usmerjena skupina, ki je sledila papeški okrožnici Quadragesimo Anno, kot levičarsko orientirani krščanski socialisti. Posledično je bil Gosar znotraj razdvojene slovenske družbe v letih pred in med drugo svetovno vojno popolnoma izoliran, njegov lik in opus pa je še danes predmet različnih interpretacij in selektivnih branj.
COBISS.SI-ID: 1537844932
Članek osvetljuje družbeno kritiko, ki se je pojavila v zadnjem obdobju študentskega gibanja v Sloveniji (1971–1974), ko se je to izrazito politiziralo in postalo tarča negativne partijske kampanje. Predstavljeni so idejni izvori radikalne študentske kritike, ki so segali od predvojnih marksističnih humanistov in zagrebško-beograjske filozofske šole »Praxis« do frankfurtske šole in francoskega maoizma. Tako kot v zahodni Evropi in ZDA, so kritični nastop študentov najprej vzbudili globalni problemi, kot so bili neokolonializem in vojna v Vietnamu, da so lahko potem naslovili vprašanje nenačelnosti Titove zunanje politike in nazadnje pod kritični objektiv postavili celotno delovanje jugoslovanskega samoupravljanja. Slovenski študenti so na eni strani združevali neomarksistično kritiko tržnih mehanizmov s kritiko partijskega avtoritarizma na drugi, zaradi česar jih ni mogoče umestiti v shemo spopada med partijskimi »liberalci« in »konservativci«, ki je v Sloveniji dominiral v začetku sedemdesetih let.
COBISS.SI-ID: 1539616196