Edvard Kardelj se je v tridesetih letih skupaj z J. B. Titom v Moskvi znašel sredi Stalinovega terorja. Čeprav ni izgubil vere v »domovino proletariata« in marksizem, je postal tedaj prepričan, da bo »v Jugoslaviji vse drugače«. Po sporu z Informbirojem leta 1948 je Kardelj postal eden glavnih protagonistov nove jugoslovanske politične usmeritve, ki si je prizadevala najti svojo pot v socializem, drugačno od tiste, ki jo je Stalin uveljavil v Sovjetski zvezi in »ljudskih demokracijah« vzhodnega bloka. Kardelj je tudi po »normalizaciji« odnosov med Moskvo in Beogradom sredi petdesetih let nadaljeval z nadgradnjo ideje samoupravnega socializma, ki so ga Sovjeti (zlasti M. Suslov) razumeli kot nesprejemljiv »revizionizem«.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1538331844V okviru problematičnega odnosa med religijo in socialističnim sistemom, kot smo ga poznali v Jugoslaviji, je bilo vprašanje položaja vernih učiteljev izpostavljeno ves povojni čas, najbolj pa je prišlo v ospredje v času zaostritev zahtev po marksistični idejnosti šolskega pouka v sedemdesetih letih. Tedaj se je v najvišjih političnih forumih, v SZDL in prvič po vojni tudi v tisku razvila ostra polemika, v kateri so sodelovali marksistični teoretiki in najvišji politični predstavniki (M. Kučan, F. Šetinc) na eni in ugledni teologi (F. Perko, V. Grmič, J. Janžekovič) na drugi strani, kasneje pa se je vanjo vključila tudi nastajajoča intelektualna opozicija. Avtor je prikazal poskus političnega formuliranja položaja in pravic vernega učitelja v javni šoli, ki je temeljil na leninistični ideološki predpostavki, a kljub temu v duhu poznega jugoslovanskega socializma skušal vključiti tudi vernike v vrste podpornikov samoupravne ureditve.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1538727876Skozi recenzijo knjige “Partizanski prelomi in protislovja tržnega socializma v Jugoslaviji” (Gal Kirn, 2014) je Jure Ramšak širšo javnost opozoril na največje zmote, ki se pojavljajo v tranzicijskem obdobju v zvezi z interpretacijo jugoslovanskega socializma. Ustavil se je zlasti pri kontekstualizaciji Kirnove interpretacije revolucionarnega preloma med in po drugi svetovni vojni ter identificiral politične in družbene tokove, ki so jugoslovansko politično ekonomijo peljale stran od njenih revolucionarnih izhodišč. V tem smislu je razpravljal tudi o Kardeljevem obratu k iskanju individualne sreče kot simptomu poznega socializma oz. prehoda k postsocializmu, ki se je odvijal že od šestdesetih let dalje.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 1538074052