Obravnavamo lastnosti 22035 zvezd z emisijo H alfa, ki smo jo odkrili v opazovanjih z instrumentom GIRAFFE v okviru interne objave podatkov pregleda neba Gaia-ESO. Večinoma so te zvezde članice mladih razsutih kopic. Avtomatsko prilagajanje rešitev, ki uporablja dva neodvisna gaussovska profila in tretjo komponento, ki predstavlja nebularno emisijo, nam omogoča razločevanje med različnimi morfološkimi tipi profilov črt H alfa. Uvedemo tudi poenostavljeno klasifikacijsko shemo. Skupaj smo odkrili 3765 zvezd z intrinzično emisijo, njihove spektre razvrščamo v osem ločenih morfoloških kategorij: emisija z eno komponento, spojeni emisijski kompoenti, ostra emisijska vrhova, dvojna emisija, profil P Laboda, inverzni profil P Laboda, lastna absorpcija in emisija v absorpciji. 1430 zvezd je bilo opazovano več kot enkrat, tako lahko obravnavamo stopnjo spremenljivosti njihovih emisijskih profilom v H alfi, ki je pri mladih in aktivnih objektih pričakovana. Predstavljamo katalog zvezd z lastnostmi njihovih emisijskih profilov v H alfi, morfološko klasifikacijo, časovno analizo spremenljivosti in z dodatnimi informacijami iz baz SIMBAD, Vizier in ADS. Približno četrtina zvezd v našem katalogu ima prisotnost emisije v H alfi zabeleženo že v katalogu SIMBAD, vsaj 305 objektov pa je sodeč po sklicih v bazi ADS že bilo podrobno preučenih. Najpogostejše morfološke kategorije v našem vzorcu so spektri s spojenima emisijskima komponentama (23%), emisijo v absorpciji (22%) in lastno absorpcijo (16%). Objekti z več opazovanji kažejo, da je naša klasifikacija v diskretne kategorije v splošnem časovno stabilna. Manj stabilna je uvrstitev v kategoriji P Laboda in lastno absorpcijo, kar je posledica privzetih diskretnih klasifikacijskih meja in tudi dejanskih sprememb v obliki emisijskih profilov. Seznami emisijskih zvezd so koristni pri avtomatizaciji obdelav velikih spektroskopskih pregledov zvezd, saj z njimi lahko izločimo posebne zvezde, kar povečuje zanesljivost vednotenja splošnih lastnosti in kemijske sestave zvezd. Katalog, ki ga predstavljamo, je pomemben tudi za študije nastanka zvezd, interaktivnih dvojnic in za druga področja zvezdne fizike.
COBISS.SI-ID: 566913
V tem članku raziskujemo lastnosti konkretne protuberance v mehki rentgenski svetlobi (SXR). Rentgenska opazovanja so bila narejena z rentgenskim teleskopom Hinode z uporabo dveh različnih filtrov. Oba imata vrh odziva blizu 10 Å, eden pa tudi sekundarni manjši vrh pri 170 Å, kar povzroča kontaminacijo SXR slik. Opazovana zatemnitev v obeh filtrih ima zelo velik vertikalni razpon. Položaj in oblika zatemnitve se lepo ujema s strukturo protuberance v slikah SDO/AIA. Najprej smo raziskali možnost, da zatemnitev povzroča rentgenska absorpcija. Vendar so podrobni izračuni optične debeline v tem spektralnem območju jasno pokazali, da je ta vpliv povsem zanemarljiv. Alternativna razlaga je torej prisotnost obširnega območja z velikim emisijskim primanjkljajem, ki ga lahko povzroča prisotnost hladne prominenčne plazme v sicer vroči koroni. Za nastanek opažene zatemnitve mora biti udeleženo zelo obsežno območje vzdolž smeri gledanja, ki ima velikost blizu sto tisoč kilometrov. To območje razlagamo kot hrbtenico protuberance, kar se sklada tudi z SDO/AIA opazovanji v ekstremni ultravijolični svetlobi.
COBISS.SI-ID: 548225
GALAH (Galaktična arheologija s spektrografom HERMES) je velik visoko-resolucijski spektroskopski pregled neba, ki uporablja ravnokar v uporabo dani Visokoresolucijski večobjektni spektrograf (HERMES) na Anglo-avstralskem teleskopu. S spektrografom HERMES v polju s premerom dveh kotnih stopinj lahko hkrati posnamemo visokoresolucijske (R~28000) spektre po 392 zvezd in to v štirih spektralnih pasovih. Cilj pregleda neba je razkriti zgodovino nastanka in razvoja Rimske ceste. To je mogoče narediti z identifikacijo fosilnih ostankov preteklih epizod nastajanja zvezd, ki so sedaj razporedile po vsej Galaksiji. Te fosilne ostanke lahko odkrijemo s kemijsko identifikacijo, ki jih identificira le po njihovi skupni in edinstveni podrobni kemični sestavi. Druge lastnosti teh zvezd, kot je njihova prostorska, fotometrična ali kinematična porazdelitev, take identifikacije ne omogočajo. Za vzpostavitev efektivne kemijske identifikacije bo pregled GALAH posnel spektre milijona zvezd svetlejših od 14. magnitude. HERMESovi spektri zvezd spektralnih tipov F, G, in K vsebujejo absorpcijske črte 29 kemičnih elementov, ki vključujejo lahko elemente nastale z zajetjem protona, alfa elemente, elemente z lihim nabojem, elemente železovega vrha in elemente nastale z zajetjem nevtronov tako z s in r procesom za lahka in težka jedra. Ta članek opisuje motivacijo in načrtovano izvedbo za pregled neba GALAH in predstavi nekaj prvih rezultatov o zmogljivostih spektrografa HERMES.
COBISS.SI-ID: 520065