Obravnavamo lastnosti 22035 zvezd z emisijo H alfa, ki smo jo odkrili v opazovanjih z instrumentom GIRAFFE v okviru interne objave podatkov pregleda neba Gaia-ESO. Večinoma so te zvezde članice mladih razsutih kopic. Avtomatsko prilagajanje rešitev, ki uporablja dva neodvisna gaussovska profila in tretjo komponento, ki predstavlja nebularno emisijo, nam omogoča razločevanje med različnimi morfološkimi tipi profilov črt H alfa. Uvedemo tudi poenostavljeno klasifikacijsko shemo. Skupaj smo odkrili 3765 zvezd z intrinzično emisijo, njihove spektre razvrščamo v osem ločenih morfoloških kategorij: emisija z eno komponento, spojeni emisijski kompoenti, ostra emisijska vrhova, dvojna emisija, profil P Laboda, inverzni profil P Laboda, lastna absorpcija in emisija v absorpciji. 1430 zvezd je bilo opazovano več kot enkrat, tako lahko obravnavamo stopnjo spremenljivosti njihovih emisijskih profilom v H alfi, ki je pri mladih in aktivnih objektih pričakovana. Predstavljamo katalog zvezd z lastnostmi njihovih emisijskih profilov v H alfi, morfološko klasifikacijo, časovno analizo spremenljivosti in z dodatnimi informacijami iz baz SIMBAD, Vizier in ADS. Približno četrtina zvezd v našem katalogu ima prisotnost emisije v H alfi zabeleženo že v katalogu SIMBAD, vsaj 305 objektov pa je sodeč po sklicih v bazi ADS že bilo podrobno preučenih. Najpogostejše morfološke kategorije v našem vzorcu so spektri s spojenima emisijskima komponentama (23%), emisijo v absorpciji (22%) in lastno absorpcijo (16%). Objekti z več opazovanji kažejo, da je naša klasifikacija v diskretne kategorije v splošnem časovno stabilna. Manj stabilna je uvrstitev v kategoriji P Laboda in lastno absorpcijo, kar je posledica privzetih diskretnih klasifikacijskih meja in tudi dejanskih sprememb v obliki emisijskih profilov. Seznami emisijskih zvezd so koristni pri avtomatizaciji obdelav velikih spektroskopskih pregledov zvezd, saj z njimi lahko izločimo posebne zvezde, kar povečuje zanesljivost vednotenja splošnih lastnosti in kemijske sestave zvezd. Katalog, ki ga predstavljamo, je pomemben tudi za študije nastanka zvezd, interaktivnih dvojnic in za druga področja zvezdne fizike.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 566913To je peta javna objava podatkov projekta RAVE (Radial velocity experiment), ki opazuje naključne in le po navidezni magnitudi (9(I(12) izbrane zvezde na južnem nebu. RAVEovi spektri so srednje resolucijske moči (R=7500) in pokrivajo spektralno območje infrardečega kalcijevega tripleta (841-895 nm). Objava pokriva celoten potek opazovanj projekta, ki so se začela leta 2003 in zaključila z letom 2013. Predstavljamo meritve radialnih hitrosti 457,588 različnih zvezd, za katere smo pridobili 520,781 spektrov. Med njimi ima 255,922 zvezd tudi paralaktično določeno razdaljo, dobljeno s satelitom Gaia s kombinacijo Tychovih in Gajinih opazovanj. Za naš glavni katalog uporabimo RAVEovo obdelavo podatkov DR4 in izračunamo efektivno temperaturo, površinski težnostni pospešek, in splošno kovinskost. Pri tem uporabimo kot kalibratorje seizmično vrednost težnostnega pospeška iz nedavne K2 kampanje 1 in Gajine vzorčne zvezde, ter seveda rezultate visokoresolucijskih študij, če so ti na voljo. Poročamo tudi o temperaturi, določeni z metodo infrardečega fluksa. V obliki podkatalogov poročamo tudi o meritvah kemične zastopanosti elementov Mg, Al, Si, Ca, Ti, Fe in Ni, in o razdaljah določenih s prilagajanjem teoretičnih izohron. Vsak RAVEov spekter ima dodan še spekter šuma, ta pa je bil osnova za določitev negotovosti dobljenih vrednosti parametrov. Podatki so na voljo na spletnem mestu projekta RAVE ali v Vizierjevih podatkovnih bazah.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 761729Ravnokar potekajoča misija Gaia Evropske vesoljske agencije bo natančno pomerila prostorske in kinematične lastnosti velikega deleža zvezd na naši strani galaktičnega središča. Študije medzvezdne ekstinkcije in absorpcije v medzvezdnih spektralnih črtah za zvezde v različnih smereh in na razlličnih razdaljah lahko da 3-dimenzionalno porazdelitev medzvezdnih absorberjev in tako tudi za medzvezdni medij zagotovi podoben nivo prostorskega in kinematičnega poznavanja kot za zvezde. Konkretno bo v posebnih morfoloških primerih (npr. geometrijsko tanke absorpcijske zavese in plasti) mogoče določiti celotni hitrostni vektor iz njegove pomerjene radialne komponente ter tako pridobiti informacije o dinamiki, ki so primerljive z tistimi za zvezde. Za to je potrebno opazovati veliko število zvezd na različnih razdaljah, saj je le tako mogoče določiti, kje vzdolž smeri gledanja se nahajajo absorpcijski žepi. Dovolj opazovanj je mogoče zagotoviti le z opazovanjem (številnih) hladnih zvezd. V ravnini Galaksije pričakujemo zapleteno združbo trkajočih se medzvezdnih absorpcijskih oblakov. Zato velja začeti z opazovanji na velikih galaktičnih širinah, kjer so absorpcije manj izrazite, zato pa tudi manj zapletene. Po drugi strani absorpcijske atomske medzvezdne črte v optičnem pripadajo le atomoma natrija in kalija. Teh črt veliki pregledi, vključno z Gajo, ne pokrivajo. Dodatni pomen imajo zato medzvezdni absorpcijski pasovi (MAP), saj z njimi lahko pridobimo enake informacije kot z medzvezdnimi atomskimi črtami. Razlika med tema dvema tipoma črt pa lahko pokaže tudi na različno dinamiko posameznih komponent medzvezdnega prostora. S spektri satelita Gaia je mogoče preučevati MAP pri 862 nm in zgraditi njegovo 3-dimenzionalno karto, kot je demonstriral že projekt RAVE. V prispevku predstavimo več spektroskopskih pregledov neba (APOGEE v infrardečem in Gaia-ESO ter GALAH v vidnem), ki bi lahko sledili temu zgledu. Take nove informacije so lahko pomembne marsikje, na primer pri ugotavljanju članstva zvezd v kopicah, študiju ostankov supernov, ki so eksplodirale pred nekaj milijoni let, in pri raziskavi galaktičnih fontan. Vabljeno predavanje je dokumentirano na http://eas.unige.ch/EWASS2015/session.jsp?id=Sp20 .
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 619137