Evapotranspiracijski sistemi (ETS) nimajo iztoka in omogočajo čiščenje odpadne vode na mestu nastanka ter ponovno uporabo za proizvodnjo biomase. Z namenom povečanja učinkovitosti ETS v submediteranskem podnebju z neenakomerno razporejeno in visoko količino padavin () 1500 mm na leto) smo v tej raziskavi vpeljali strukturne spremembe pilotnega ETS v obliki plasti gline pod vrhnjo plastjo prsti v sistemu. Pilotni ETS je bil sestavljen iz devetih testnih polj, kjer smo tedensko spremljali parametre kakovosti vode, nivo vode kot tudi količino dotočne vode in padavine. Modifikacija sistema je omogočila zmanjšanje vstopa padavin v sistem in s tem povečanje hidravlične kapacitete sistema za sprejemanje odpadne vode. Pilotni ETS je bil zasajen s tremi različnimi kloni bele vrbe. V prvi vegetacijski sezoni sta bili evapotranspiracija in proizvodnja biomase nizki (499-560 mm in 3,2-4,4 t DM ha-1), v drugi sezoni pa sta se znatno povečali (1055-1282 mm in 34-38 t DM ha-1), kar je pomenilo produkcijo 3,2 do 3,9 kg biomase m-3 odpadne vode. Vrbe, ki so rastle v ETS, so zaradi stalne razpoložljivosti hranil in vode v sistemu znatno prerastle kontrolna drevesa izven sistema.
COBISS.SI-ID: 5511787
Kloni vrb, ki se uporabljajo v evapotranspiracijskem sistemu (ETS), lahko pomembno vplivajo na učinkovitost ETS, zato je treba izbrati klone z visoko proizvodnjo biomase in odpornostjo na trajno poplavljenost, povečane koncentracije hranil in slanost. V predstavljeni študiji je bil novembra 2015 vzpostavljen pilotni sistem ETS, velikosti 27 m2, ki omogoča testiranje treh različnih klonov vrbe Salix alba (L.): avtohtone bele vrbe "V 160" (Salix alba) in dveh njenih hibridov: "V 052" (Salix alba var. Calva x S. alba) in "V 093" (Salix alba x S. alba var. Vitellina) x S. alba. Na pilotni napravi smo v prvi vegetacijski sezoni tedensko merili višino stebla, premer in število poganjkov na panj, skupaj s parametri kakovosti vode in nivoji vode v testnih poljih. Na koncu vegetacijske sezone ni bilo statistično značilnih razlik v višini in premeru stebel med tremi testiranimi kloni; kljub temu pa je avtohtoni klon pokazal boljšo prilagodljivost na razmere v ETS, vendar nekoliko nižjo proizvodnjo biomase v primerjavi s hibridi. V primeru vseh treh klonov so vrbe, ki rastejo v ETS, prerasle kontrolne vrbe, kar kaže na pozitivne učinke visoke razpoložljivosti vode in odpadne vode na rast vrb. Z raziskavami v naslednji vegetacijski sezoni bomo dodatno ovrednotili potrebo po vodi in produkcijo biomase, ocenili učinkovitost prenosa hranil iz odpadne vode v lesno biomaso in opredelili razlike med izbranimi kloni.
COBISS.SI-ID: 4877222
V sklopu raziskave smo postavili pilotni evapotranspiracijski vrbni sistem (ETS) in proučevali njegovo delovanje v sub-mediteranskem podnebju z veliko količino padavin. ETS omogočajo ponovno uporabo komunalne odpadne vode na mestu nastanka brez izpustov v okolje. Z namenom zmanjševanja vpliva padavin je bil ETS opremljen z drenažnim sistemom za odvajanje padavinske vode. Površina ETS je bila nagnjena in 10 cm pod površino je bila dodana plast ilovice, kar je omogočalo odvodnjo viška padavinske vode v zbirno cev na najnižji točki površja. Spremljanje začetnega obratovanja je obsegalo meritve količine padavin, odvodnje padavinske vode, nivoja vode v ETS, vsebnosti vode v tleh, referenčne evapotranspiracije in fizikalnih ter kemijskih parametrov vode v ETS. Rezultati so pokazali visok nivo vode v ETS, na katerega so vplivale padavine. Drenažna plast je učinkovito odvedla 18% celotne količine padavin, ki so padle na pilotni sistem. Vsebnost vode v tleh je bila najvišja v območju korenin, kar lahko nakazuje dvig vode za kompenzacijo izgub vode zaradi transpiracije. Rezultati nakazujejo, da je prva vegetacijska sezona lahko kritična za delovanje ETS, saj evapotranspiracijska kapaciteta sistema še ni povsem razvita. Raziskave se nadaljujejo z namenom ugotavljanja hidravlične kapacitete ETS.
COBISS.SI-ID: 5113451
Evapotranspiracijski vrbni sistemi (ETS) so sistemi za čiščenje odpadne vode brez iztoka, pri katerih se vsa dotočna voda uporabi za rast vrb in evaporacijo. ETS so brez emisije onesnaževal v okolje in omogočajo ponovno uporabo vode in hranil, torej zapiranje snovnih poti. Na pilotnem ETS smo testirali tri klone vrbe hrvaške selekcije, in sicer 'V 052' (Salix alba var. calva x S. alba), 'V 093' (Salix alba x S. alba var. vitellina) x S. alba and 'V 160' (Salix alba) v treh ponovitvah. V prvem letu rasti na pilotni napravi smo tedensko merili višino, premer in število poganjkov na posameznem panju, skupaj s parametri kakovosti vode in nivojem vode v poskusnih gredah v času poskusnega obratovanja. Med testiranimi kloni ni bilo razlik v višini poganjkov, vendar pa so kontrolne rastline klonov 'V 052' in 'V 093' imele 0.16 in 0.26 m višje poganjke v primerjavi s poskusnimi rastlinami, medtem ko so bile poskusne rastline klona 'V 160' v povprečju 0.20 m višje v primerjavi s kontrolnimi rastlinami. Poskusne rastline klona 'V 160' so prav tako razvile več poganjkov v primerjavi s kontrolami in so imele znatno večjo porabo vode. V času raziskave se je klon 'V 160' izkazal kot najustreznejši za uporabo v ETS; nadaljnje raziskave pa bodo ovrednotile učinkovitost prehoda hranil iz odpadne vode v lesno biomaso, porabo vode in produkcijo biomase za izbrane klone.
COBISS.SI-ID: 5101675
Dostop do ustreznih storitev oskrbe in odvajanja odpadne vode je ključno za dobro zdravstveno stanje tako posameznika kot družbe. Prebivalci, ki so oskrbovani preko majhnih sistemov v podeželskem okolju ter v manjših mestih imajo pravico do enakega nivoja varovanja zdravja kot drugi. Cilja 3 in 6 Agende za trajnostni razvoj 2030 zahtevajo boj proti boleznim, ki se prenašajo z vodo, ter zagotavljanje univerzalnega in enakopravnega dostopa tako do varne pitne vode kot tudi ustreznega odvajanja in čiščenja odpadnih vod do leta 2030. Za doseganje univerzalnega dostopa je potrebno nameniti posebno pozornost posebnostim in izzivom, ki lahko ogrožajo zagotavljanje varnih in trajnostnih storitev v majhnih sistemih oskrbe z vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne vode. Izboljšanje stanja v takih sistemih je prioritetno področje v sklopu Protokola o vodi in zdravju h Konvenciji o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer iz leta 1992. Ta publikacija je bila izdelana v sklopu Protokola; njen namen je podpreti učinkovite politične ukrepe in promovirati dobre prakse za ustvarjanje stimulativnega okolja, v katerem bo možno izboljšati stanje majhnih sistemov. Predstavlja paleto orodij, ki so na voljo oblikovalcem politike, in osvetljuje, kako se le-te lahko prilagodijo značilnostim majhnih sistemov. Publikacija prav tako predstavlja številne študije primerov, ki prikazujejo, kako so države prevzele iniciativo za izboljšanje stanja majhnih sistemov.
COBISS.SI-ID: 5169259