V podeželskem okolju srednje in vzhodne Evrope je velik manko v vzpostavljanju malih čistilnih naprav. Številna območja bodo opremljena z malimi čistilnimi napravami v bližnji prihodnosti. Izbrana tehnologija čiščenja kot tudi nivo zbiranja vode (decentralizirano ali centralizirano) sta ključna dejavnika, ki vplivata na upravljanje s hranili in vodo. V Sloveniji so bile rastlinske čistilne naprave že prepoznane kot trajnostne rešitve za male čistilne sisteme. Poleg tega potekajo tudi raziskave kompaktnih sistemov za ločevanje in ponovno uporabo odpadnih vod kot tudi evapotranspiracijskih sistemov brez iztoka. Študija primera Slovenije lahko prispeva k spremembi vodne paradigme k inovativnim sistemom čiščenja odpadnih vod, ki omogočajo ponovno uporabo virov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 5101419Zaradi demografskih značilnosti Slovenije in velikega števila razpršenih naselij se postavljajo decentralizirane čistilne naprave. Med razpoložljivimi tehnologijami čiščenja se pogosto uporabljajo rastlinske čistilne naprave (RČN). Danes je v obratovanju okrog 150 takih sistemov, večinoma s horizontalnim pretokom (HRČN); v zadnjih treh letih pa so v ospredju RČN z vertikalnim tokom (VRČN) zaradi njihove visoke učinkovitosti, sposobnosti nitrifikacije in manjšim površinskim odtisom v primerjavi s HRČN. Pred kratkim je bilo postavljenih 55 enostopenjskih VRČN s kapaciteto 3 do 15 PE in odtisom 1.5 m2 / PE. Od 2013 spremljamo delovanje izbranih RČN preko hidravličnih obremenitev, hidravličnega zadrževalnega časa in analiz fizikalnih in kemijskih parametrov na dotoku in iztoku v skladu s Standardnimi metodami. Povprečni rezultati kažejo vrednosti iztoka (povprečje±SD mg/l) 35,7±19,2 za KPK, 7,6±5,6 za BPK5, 16,7±3,9 za celokupne SS, 76,8±26,6 za celokupen N in 9,6±0,5 za celokupen P. Rezultate učinkovitost delovanja in stopnje obremenitve smo evalvirali in primerjali s primerljivimi RČN postavljenimi na Danskem. Primerjava nakazuje, da sta tako površina kot globina, ki ju določajo danske nacionalne smernice (3 m2/PE in 1 m globine), večji kot dejanska površina in globina, ki sta potrebni za doseganje odstranjevanja KPK kot ga določa slovenska zakonodaja, posodobljena v letu 2015.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 5113195Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v manjših naseljih podonavske regije in centralne in vzhodne Evrope je večinoma neurejeno in predstavlja velik vnos onesnažil v površinska in podtalna vodna telesa. SANDANUBE projekt zagotavlja začetno financiranje za pripravo celostnega projekta, ki bo prikazal uvajanje trajnostnih rešitev upravljanja z odpadno vodo v majhnih naseljih, združil ustrezne partnerje in deležnike iz različnih sektorjev ter podprli razvoj potrebne nacionalne zakonodaje v projektnih državah. V okviru SANDANUBE projekta smo izvedli pregled in analizo ustreznih partnerjev in sofinancerjev, pregled zakonodaj, delavnico s študijskim obiskom in pripravili projektni predlog.
D.06 Zaključno poročilo o tujem/mednarodnem projektu