Preučevana je bila Diels-Alder reakcija med N-fenilmaleimidom in benzoksazinom s furansko skupino z namenom kasnejše uspešne uporabe samoceljenja v benzoksazinskih polimernih sistemih. Reakcija je bila preučevana kot funkcija temperature/časa in izvedena v talini in raztopini. Za primer reakcije v raztopini je bila opravljena tudi kinetična študija reakcije. Diels-Alder reakcija vodi do mešanice dveh diastereomerov: endo, ki je prisoten pri nižji, in ekso, prisoten pri višji ciklo-reverzibilni temperaturi. S tem namenom je bilo preučevano tudi razmerje v ekso/endo konverziji tako v talini kot tudi v raztopini. Študij kinetike v talini je razkril, da Diels-Alder reakcija sledi tipični bimolekularni reverzibilni reakciji drugega reda. Raziskava prikazuje podrobno preiskavo Diels-Alder reakcije in prinaša koristno znanje za kasnejšo uporabo v polimernih mrežah sposobnih samoceljenja.
COBISS.SI-ID: 1536888771
Preučevana je bila kinetika zamreževanja benzoksazina na osnovi gvajakola sintetiziranega iz gvajakola, furfurilamina in formaldehida, ki tvori bio-osnovane polibenzoksazine. Proces zamreževanja je pokazal kompleksen potek polimerizacije, saj je bil eksotermni signal sestavljen iz več prekrivajočih se korakov. Ločevanje in fitiranje prekrivajočih se vrhov je bilo doseženo s PearsonVII distribucijo, pri čemer sta bila pridobljena dva ločena eksotermna signala kasneje asignirana kot stopnja 1 in stopnja 2. Navidezna aktivacijska energija, določena z metodo po Kissingerju, je bila za stopnjo 1 113,8 kJ mol–1 in za stopnjo 2 117,5 kJ mol–1. Prva stopnja je bila razložena kot posledica odpiranja benzoksazinskega obroča in elektrofilne substitucije, medtem ko druga stopnja ustreza preureditvi in difuzijsko-kontroliranemu koraku. Prva stopnja je bila v nadaljevanju opisana s Šesták–Berggren avtokatalitičnim modelom, medtem ko je druga stopnja sledila kinetiki n-tega reda, kar smo dokazali s Friedmanovo metodo. Uporaba obeh modelov se je izkazala za uspešno, saj sta bili obe stopnji zadovoljivo fitirani in kot taki zadovoljivo opisujeta kompleksno zamreževanje benzoksazina na osnovi gvajakola.
COBISS.SI-ID: 1536750531
Epoksidiran kardanol se je uporabil kot začetni material pri razvoju nove bio-osnovane benzoksazinske (BOX) površinsko aktivne snovi. Zasnovana površinsko aktivna snov je bila uporabljena kot stabilizator za vodne epoksi emulzije. Kot dispergirani fazi sta bili uporabljeni dve epoksidni smoli; sintetična bisfenol A diglicidil eter epoksidna smola (EP) in bioobnovljivo epoksidirano sojino olje (ESO). Oblikovanje in stabilnost vodnih emulzij smo raziskovali s preučevanjem velikosti delcev in reološkimi meritvami. Kopolimerni filmi (premazi), proizvedeni s sušenjem emulzij, so bili ramreženi pri povišani temperaturi. Za dosego visoko zamrežene strukture termosetov je bil uporabljen amin (AM) kot zamreževalo. Benzoksazinski surfaktant je izkazal odlično kompatibilnost z obema epoksidnima smolama in učinkovito kopolimeriziral z obema. Uvedba polibenzoksazina v epoksi mrežo je izboljšala termomehanske lastnosti (višja vrednost elastičnega modula in višja gostota premreženja) čistih epoksi smol. Temperatura steklastega prehoda se je zmanjšala le nekoliko.
COBISS.SI-ID: 1536970435