Prispevek obravnava nekatere izmed napetosti problemov in izzivov, ki so povezani z zahtevo po zagotavljanju enakih možnosti [argument poštenosti]. Uvodni del poudari tri ločene utemeljitve javnega izobraževanja, vključno z utemeljitvijo, ki je povezana z zagotavljanjem enakih možnosti. Drugi del podrobneje obravnava dve vprašanji, ki razkrivata del anatomije enakih možnosti, in sicer i) kar je priložnost in ii) kdaj so priložnosti posameznikov enake. Temu sledi še predstavitev dveh osnovnih načel zagotavljanja enakih možnosti, in sicer i) načelo nediskriminiranja in ii) načelo »izenačitve igralnega polja«. Sledi analiza hipoteze multikulturalizma po pripoznanju kulturne raznolikosti, ki jo zagovarjajo manjšinske skupine. Temu sledi opredelitev sklopa trditev, ki sestavljajo t. i. »argument poštenosti« ter analizo t. i. »problema valute«, ki je povezana z utemeljitvijo kulturne raznolikosti kot oblike »nepoštene prikrajšanosti«. Peti del obravnava dve glavni pomanjkljivosti, ki sta povezani z multikulturnim pojmovanjem enakih možnosti. Sklepni del identificira nekatera izmed osnovnih vprašanj, na katera mora odgovoriti vsako pojmovanje enakih možnosti.
COBISS.SI-ID: 2948439
Prispevek obravnava enega od temeljnih priporočil MacBridovega poročila o demokratizaciji komunikacije in informacije v kontekstu novih okoliščin postnacionalne evropske javnosti. S pojmom postnacionalne javnosti opredeljujemo dvoumno (utopično) konstitucijo integrirane nadnacionalne sfere evropskega političnega in kulturnega državljanstva na eni ter (dejanske) globalizirane javnosti individualiziranih potrošnikov na drugi strani. Oba aspekta tvorita povezano in soodvisno strukturo, ki določa prihodnost medijske demokracije glede na »tradicionalne« hegemone evropske javne kulture. Ob teh vzporedno nastajajo transnacionalni državljanski prostori, ki postnacionalno konstelacijo dodatno fragmentirajo s procesi začasnih, situacijskih in nepredvidljivih pripadnosti dvema ali več javnostim. To preurejanje modernih nacionalnih medijskih krajin predstavlja velik izziv za teorijo demokratizacije komunikacije in informacije, vključno s klasičnimi delitvami na vključujoče in izključujoče razpravljanje (deliberacijo), manjšine in hegemone večine, homogeno, dialoško in večglasno komunikacijo. Ključni argument v tem prispevku je, da sta transnacionalizacija in postnacionalna dispozicija razstavili enotnost pojmov medijske demokracije ter da je demokratizacija informacije danes neizogibno odvisna od družbene moči, da namesto skupinskih mobilizira individualistične želje po emancipaciji in utopičnih prihodnostih.
COBISS.SI-ID: 59161698
Članek tematizira fenomen meje med EU in državami na Sredozemskem morju. Begunska kriza je sprožila proces, v katerem se abstraktno-formalna meja spreminja v konkretno-politično. Te meje so zarisale Zahodne sile, zato nikoli niso obstajale v razsežnosti, ki jo ontologija meje narekuje, tj. kot odnos absolutne drugosti. Nasprotno, soočali smo se s političnim in moralnim imperializmom, ki je nadomestil vojaškega in je vselej zlahka prosto prehajal te meje. Eskalacija begunske krize je EU prisilila, da pri soočanju z njo namesto retorike človekovih pravic kot univerzalnega koncepta vpelje retoriko interesa, ki je tipični partikularni koncept. S tem se oblikuje konkretno-politična meja na Mediteranu, ki kljub deklaratornemu opuščanju kolonialne tradicije nikoli ni bila pripoznana. To ne bo vodilo v zapiranje Evrope, nasprotno, nastali bodo pogoji za oblikovanje zdravega odnosa z državami Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, ki jim bo pripoznana popolna subjektiviteta, kar lahko vodi do reševanja begunske krize pri njenem temelju.
COBISS.SI-ID: 1539005380
Kino je igral pomembno vlogo pri oblikovanju medijske kulture in v procesih mediatizacije v družbah 20. stoletja. V članku uporabljam kulturno-zgodovinski pristop in Geertzovo metodo podrobnih opisov, da bi proučila prakse obiskovanja kina in ritualne rabe kina v Sloveniji. S pomočjo 180 intervjujev zberem spomine medijskih uporabnikov na njihove navade obiskovanja kina, da bi ugotovila, kako se mediatizacija družbe prepleta z ritualiziranim človekovim delovanjem. Kino je bil v svojih zgodnjih in v zlatih časih tesno povezan z družabnostjo, predstavljal je pomemben družbeni prostor in prostor za preživljanje prostega časa nastajajočemu množičnemu občinstvu. S primeri iz slovenske družbe do 1970. let prikažem, kako je bila ritualizacija sestavni del procesov mediatizacije, ko je kino začel kultivirati in razširjati specifične medijske dispozicije prek ritualnih praks.
COBISS.SI-ID: 33819997
Avtor v članku analizira poročanje o "begunski krizi" v treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisih, Delu, Dnevniku in Večeru, v obdobju, ki so ga novinarji poimenovali "prvi in drugi begunski val". Pri analizi se osredotoča na uokvirjanje problematike in na prevladujoče novinarske konvencije, s katerimi se uprizarja objektivnost, pri čemer skuša prikazati temeljno protislovje pri poroča nju o "begunski krizi". Na eksplicitni ravni je namreč v dnevnih časopisih problem z distanciranim poročanjem prevladujoče uokvirjen s humanitarno krizo, v redkih primerih tudi z varnostno grožnjo, na konotativni ravni pa se z značilnostma poročanja, kot sta faktizem in epizodičnost, utrjuje prevladujoči strah pred množičnostjo beguncev. Poleg tega v poročanju prihaja tudi do odmika od konvencij objektivnosti in bolj angažiranega poročanja, kjer dnevne novice z zatekanjem k arhetipskim podobam herojev delujejo podobno kot mit.
COBISS.SI-ID: 34711901