Članek obravnava masažno industrijo v Sloveniji in njen vpliv na predstave o globalnem delu na telesu, ki se vse bolj poslužuje ženske migrantske delovne sile z globalnega Juga. Za Slovenijo je to relativno nov razvoj, zato se analiza osredotoča na kulturne vidike interakcije med delavko in potrošnikom masaže. Konceptualno se študija osredotoča na telo, pri čemer avtorici pokažeta, kako telesni kontakt problematizira sociologijo tujstva glede na spol, raso in etnijo. Analiza je vstavljena v širše kontekste postsocialistične slovenske družbe z namenom pokazati, kako se tovrstna storitev vpenja v predstave o globalni migraciji.
COBISS.SI-ID: 35917405
Radikalni prelom med dvema nacionalnima kontekstoma leta 1991, ko se je Slovenija odcepila od Jugoslavije in s slovensko priključitvijo Evropski uniji leta 2004, je prinesel spremembe v kolektivni spomin slovenskega naroda. V članku raziskujem, kako je bilo Delo, osrednji slovenski dnevni časopis, vključeno v spominske boje, da bi predstavilo nove spominske diskurze, ki so v skladu z novo nacionalno politiko. Velik del skupne jugoslovanske preteklosti je bil izumljen na novo za trenutne politične in ideološke potrebe evropske integracije, pri čemer sta postali druga svetovna vojna in partizansko gibanje, ki sta nekoč označevala skupno jugoslovansko življenje, problematizirani temi. Središče kritične narativne analize je usmerjeno na tiste splošne narativne vzorce, ki so podlaga specifičnim novičarskim naracijam o drugi svetovni vojni in socialistični Jugoslaviji. V zadnjih 25-ih letih so dominantni mediji okrepili spominske boje in ustvarili revizionistične naracije druge svetovne vojne in povojne preteklosti.
COBISS.SI-ID: 35069533
Tekst se osredotoča na vlogo kulturnega kapitala v strukturnih procesih reprodukcije moči v post-socialističnem neoliberalnem kapitalizmu, ki je prežet s socialistično zapuščino enakosti. Avtorici želiva ilustrirati odnos med družbeno stratifikacijo in kulturno potrošnjo v kontekstu post-socialističnega restavriranja kapitalizma v Sloveniji. Najin namen je vrniti razred nazaj v analizo in osvetliti porast družbene stratifikacije v zadnjih petindvajsetih letih obstoja države. Želiva tudi poudariti intersekcije med družbeno-ekonomskimi in nacionalnimi linijami. Tekst pokaže, kako so strukturne razredne razlike premeščene in kako je razred reartikuliran kot problem nacionalnosti. Empirična analiza se naslanja na podatke ankete o kulturni potrošnji in okusu populacije dveh največjih slovenskih mest.
COBISS.SI-ID: 35162973
Tako zgodovinsko kakor tudi konceptualno velja patriotizem za eno od temeljih značilnosti, ki opredeljuje bistvo navezanosti, identifikacije in pripadnosti posameznika politični skupnosti ter za temeljno vrlino, ki jo povezujemo z državljanstvom kot političnim pojmovanjem posameznika. Kljub svoji osrednji vlogi v panteonu političnih idealov, patriotizem ostaja sporen koncept ter zmuzljiva vrlina kot tudi vir potencialnih konfliktov in nasilja. Pravzaprav je veljala pripravljenost ubijati ali umreti za svojo domovino – tradicionalno gledano – za najglobljo ter najbolj pristno obliko izražanja patriotizma. Ta članek preučuje nekatere od temeljih elementov, ki jih povezujemo z obravnavo patriotizma. Uvodni del predstavi “kontekstualno” razsežnost patriotizma ter nekatere izmed ambivalentnosti, s katerimi se soočajo sodobne razprave o patriotizmu. Članek je sestavljen iz petih delov. Prvi in drugi del preučita “standardno” analizo patriotizma in njegove osnovne elementov. Tretji del vsebuje opredelitev temeljnih motivacijskih vzgibov, ki jih najpogosteje povezujemo s patriotizmom. Sledi obravnava najpomembnejše ugovorov, ki so jih na patriotizem naslovili njegovi številnimi kritiki. Zaključni del tega članka poudarja, da je potrebno patriotizem razumeti kot državljanski, moralni in epistemološki fenomen.
COBISS.SI-ID: 3065175
Povzetek: Članek analizira uprizarjanje in "dramatično realizacijo" ženskih lokalnih elit v popularnih tisku v Sloveniji in na Hrvaškem med 2008 in 2011. Avtorici ugotavljata, da je popularna kulturna in še posebej diskurz o "znanih in slavnih" ključni prostor za analizo kulturnih sprememb glede vprašanj spola. nacionalnosti in razreda v post-socializmu. Razprava izhaja iz stališča, da etničnost ni neodvisen družbeni proces, in da je potrebno vpzon etničnih distinkcij na Balkanu in novo okvirjanje nacionalnosti analizirati kot reartikulacijo razreda, etničnosti in spola kot treh kategorij, ki organizirajo izkustvo družbenih razlik. Prispevek se osredotoča na diskurzivne režime dveh žanrov v popularnih revijah: družabne kronike in intervjujev z ženskami profesionalnimi elitami. Preiskuje intersekcioalnost diskurza spola, razreda in etničnosti ter na tej podlagi analizira preoblikovanje identitetnih diskurzov v obeh državah.
COBISS.SI-ID: 33388637
Članek analizira usodo spolne pogodbe v 21. stoletju. Najprej se osredotoči na preobrazbe družbene pogodbe v času med moderno liberalno in neoliberalno paradigmo. Nato spremembe primerja s premenami v zasebni sferi doma in družine. Avtorica trdi, da je nova spolna kompozicija zahodnih gospodinjstev, ki vključuje migrantsko žensko delovno silo, porušila spolno pogodbo, kot jo je institucionalizirala modernost. Pri tem se opira na delo Carole Pateman in, s pomočjo dveh izbranih umetniških projektov, ki obravnavata lažne poroke in transnacionalno materinstvo, izriše nekaj ključnih potez družbene in spolne pogodbe 21. stoletja.
COBISS.SI-ID: 64153186
Poglavje obravnava idejo kozmopolitskega patriotizma. Od izvorne reference Anthonyja K. Appiaha je minilo zadosti časa, da prevetrimo uporabnost koncepta in, po potrebi, dodelamo kvalitativne aspekte. V analizi avtorica predlaga, da je zagotovo potrebno osvežiti idejo doma, skupaj s pojmi korenin in kulturne razlike. To je opravljeno s pomočjo postkolonialne teorije. K temu je dodana je analiza v luči sodobnega transnacionalizma in ksenofobnega nacionalizma kot njegovega protipola. Sklepne misli pretresajo relevantnost kozmopolitskega patriotizma in moč, da izzove oba razvoja.
COBISS.SI-ID: 65246050
Avtor v članku analizira poročanje o "begunski krizi" v treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisih, Delu, Dnevniku in Večeru, v obdobju, ki so ga novinarji poimenovali "prvi in drugi begunski val". Pri analizi se osredotoča na uokvirjanje problematike in na prevladujoče novinarske konvencije, s katerimi se uprizarja objektivnost, pri čemer skuša prikazati temeljno protislovje pri poročanju o "begunski krizi". Na eksplicitni ravni je namreč v dnevnih časopisih problem z distanciranim poročanjem prevladujoče uokvirjen s humanitarno krizo, v redkih primerih tudi z varnostno grožnjo, na konotativni ravni pa se z značilnostma poročanja, kot sta faktizem in epizodičnost, utrjuje prevladujoči strah pred množičnostjo beguncev. Poleg tega v poročanju prihaja tudi do odmika od konvencij objektivnosti in bolj angažiranega poročanja, kjer dnevne novice z zatekanjem k arhetipskim podobam herojev delujejo podobno kot mit.
COBISS.SI-ID: 34711901
Članek predlaga interpretacijo družbene pogodbe kot ključnega instrumenta, ki na apriorni ravni preprečuje nastanek političnih totalitarizmov. Po prikazu, kako koncept družbene pogodbe izhaja iz dinamike zahodne metafizike, članek pokaže, da družbena pogodba 21. stoletja ne more biti zgolj nadaljevanje kontraktualizma 17. stoletja. Najpomembnejši premik v mišljenju kontraktualizma je spoznanje, da posameznik (in njegova pogodbena volja) ne moretapredstavljati temelja državnega organizma. Da bi razumeli odnos med individualno in občo voljo, glede na katerega je možno misliti kontraktualizem 21. stoletja, razprava tematizira Heglov pojem občanske družbe (Bürgerliche Gesellschaft). To omogoči preseganje zadreg kontraktualizma pri mišljenju države, hkrati pa ohranja iniciativo avtonomnega individuuma v njenem jedru. Legitimna ureditev mora vsebovati nešteto kanalov, preko katerih mišljenje avtonomnih individuumov prehaja v življenje države. Prav ohranjanje te sfere pri življenju zagotavlja, da država ne zdrsne v totalitarne vzorce.
COBISS.SI-ID: 1539317700
Članek obravnava zgodovinsko dediščino mednarodnega prostovoljstva v španski državljanski vojni s posebnim poudarkom na biografskih portretih ženskih prostovoljk. Ta segment transnacionalne solidarnosti v španski državljanski vojni še ni prejel ustrezne sociološko-historične osvetlitve, četudi bi, kot dokazujeta avtorja, z njo lahko bistveno posegli v sodobne razprave o globalni (kozmopolitski) solidarnosti, posebej še v struji kozmofeministične teorije, ki poudarja politiko sočutja in empatije. Bistvo španskega prostovoljstva je namreč presegalo vprašanje identifikacije s trpljenjem drugega, četudi je takšna identifikacija tvorila pomemben element mobiliziranja. Identifikacija vendarle ni bila zgolj obče humanistična, pač pa politično-idejna, kar je pomenilo za drugega zastaviti lastno življenje. S tem vidikom pa je mogoče zgodovinsko osvetliti sodobno post-humanistično humanitarno solidarnost in kritično ovrednotiti njen prispevek h globalni pravičnosti.
COBISS.SI-ID: 67604066