Maruša Pušnik je 8. 10. 2015 na Ss. Cyril and Methodius University v Skopju za podiplomske študente kulturnih študij izvedla predavanje Memory Landscape in Balkan countries: media constructions of national histories. Predavanje je bilo izvedeno v okviru Basileus Erasmus učiteljske izmenjave za vzpostavljanje sodelovanja med EU in Zahodnim Balkanom. V predavanju je avtorica primerjalno analizirala različne politike spominjanja v bivših jugoslovanskih republikah (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Makedonija) in se osredotočila na to, kako nove nacionalne politike teh držav kreirajo tudi nove medijske reprezentacije skupne preteklosti v Jugoslaviji. Ob tem je prikazala tudi, kako spominski repertoarji v javnih prostorih (od poimenovanja ulic, arhitekture stavb do muzejev in kipov) služijo nacionalnim interesom izgradnje posamičnih in neodvisnih nacionalnih zgodovin, ki temeljijo na pozabljanju skupne jugoslovanske preteklosti.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 33703261Tematski sklop prispeva k polju medijske antropologije, ki se je v zadnjih treh desetletjih vzpostavila kot bogato in kompleksno polje akademske razprave. Konkreten poudarek prispevkov je na medijskih ritualih in praksah reprezentacije ter recepcije. Sklop vsebuje prispevke tujih avtorjev na teme banalnega in dramatičnega, resnih novic in medijskih spektaklov (prenos pogreba), medijskih dogodkov ter medijev in mita.
C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor)
Prispevek obravnava enega od temeljnih priporočil MacBrideovega poročila o demokratizaciji komunikacije in informacije v kontekstu novih okoliščin postnacionalne evropske javnosti. S pojmom postnacionalne javnosti opredeljujemo dvoumno (utopično) konstitucijo integrirane nadnacionalne sfere evropskega političnega in kulturnega državljanstva na eni ter (dejanske) globalizirane javnosti individualiziranih potrošnikov na drugi strani. Oba aspekta tvorita povezano in soodvisno strukturo, ki določa prihodnost medijske demokracije glede na »tradicionalne« hegemone evropske javne kulture. Ob teh vzporedno nastajajo transnacionalni državljanski prostori, ki postnacionalno konstelacijo dodatno fragmentirajo s procesi začasnih, situacijskih in nepredvidljivih pripadnosti dvema ali več javnostim. To preurejanje modernih nacionalnih medijskih krajin predstavlja velik izziv za teorijo demokratizacije komunikacije in informacije, vključno s klasičnimi delitvami na vključujočo in izključujočo razpravljanje (deliberacijo), manjšine in hegemone večine, homogeno, dialoško in večglasno komunikacijo. Ključni argument v tem prispevku je, da sta transnacionalizacija in postnacionalna dispozicija razstavili enotnost pojmov medijske demokracije ter da je demokratizacija informacije danes neobhodno odvisna od družbene moči, da namesto skupinskih mobilizira individualistične želje po emancipaciji in utopičnih prihodnostih. Avtorica v sklepu prispevka nakaže nekaj konceptualnih možnosti za paradigmatski preskok v okviru teorije evropske javne sfere.
C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor)
COBISS.SI-ID: 59161698Članek obravnava zgodovinsko dediščino mednarodnega prostovoljstva v španski državljanski vojni s posebnim poudarkom na biografskih portretih ženskih prostovoljk. Ta segment transnacionalne solidarnosti v španski državljanski vojni še ni prejel ustrezne sociološko-historične osvetlitve, četudi bi, kot dokazujeta avtorja, z njo lahko bistveno posegli v sodobne razprave o globalni (kozmopolitski) solidarnosti, posebej še v struji kozmofeministične teorije, ki poudarja politiko sočutja in empatije. Bistvo španskega prostovoljstva je namreč presegalo vprašanje identifikacije s trpljenjem drugega, četudi je takšna identifikacija tvorila pomemben element mobiliziranja. Identifikacija vendarle ni bila zgolj obče humanistična, pač pa predvsem politično-idejna, kar je pomenilo za drugega zastaviti lastno življenje. S tem vidikom pa je mogoče zgodovinsko osvetliti sodobno post-humanistično humanitarno solidarnost in kritično ovrednotiti njen prispevek h globalni pravičnosti.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 58505314Prispevek obravnava sodobne konceptualizacije spomina, ki poudarjajo transnacionalne vidike. Ta veja raziskovanja je v zadnjih dveh desetletjih izpostavila pomen spomina za organizacijo javnega življenja v sedanjosti. V kontekstu EU je takšna vloga spomina še posebej aktualna po padcu Berlinskega zidu, s tem da je zdi, kot da zahodna Evropa ne potrebuje posebne obravnave, post-socialistična pa naj bi se morala spopasti z lastno preteklostjo. V pričujoči analizi so te predpostavke osvetljene s perspektive obeleženja 70. obletnice konca druge svetovne vojne in ideoloških konfliktov, kot se razpletajo v slovenski družbi.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 58504546