Prispevek obravnava zgodnjesrednjeveške zaklade železnih predmetov s slovenskega ozemlja s podrobnejšo predstavitvijo štirih najdb (Camberk nad Cerovim Logom, Stari grad nad Uncem, Ljubična nad Zbelovsko Goro, Zidani gaber nad Mihovim). Predmeti so bili po prvotnem namenu povezani s tremi dejavnostmi – s poljedelstvom, obrtjo in bojevanjem. Po uporabnosti se delijo na poljedelsko orodje, orodje za obdelavo lesa, kovaško orodje, konjeniško in konjsko opravo, orožje, na predmete za raznovrstno rabo ter ingote in surovo železo. Po sestavi zakladne najdbe lahko razvrstimo v tri skupine, v zaklade z orodjem, zaklade z opravo za konja in konjenika ter zaklade z raznovrstnimi predmeti. Pomembna kriterija sta še ohranjenost predmetov (celi in poškodovani predmeti) in okoliščine najdbe (v naselbini, ob poteh). Presoja vseh teh lastnosti in dobre primerjave, predvsem na Slovaškem in Češkem, omogočajo umestitev zgodnjesrednjeveških zakladov iz Slovenije v širši prostor jugovzhodne in dela srednje Evrope od konca 8. do prve polovice 10. stoletja.
COBISS.SI-ID: 38842669
Avtor je zbral vso dokumentacijo o malih tavriških srebrnikih tipa Đurđevac. Dokazati je bilo mogoče kovanje dveh skupin malih novcev tega tipa. Prva skupina ima na sprednji strani upodobljeno tako imenovano Apolonovo glavo, na zadnji strani konja, novci druge skupine pa imajo na obeh straneh upodobljenega konja. Novci ustrezajo tretjinskemu delu drahme oziroma dvanajstini velikih srebrnikov tega tipa. Podobno kot tetradrahme tega tipa je tudi kovanje njihovega drobiža mogoče časovno umestiti na konec 2. stoletja pr. Kr.
COBISS.SI-ID: 38851885
Paleolitik južnega dela Srednje Evrope ima dolgo zgodovino arheoloških raziskav. V preteklosti je pritegovala posebno pozornost mednarodne raziskovalne skupnosti prisotnost številnih koščenih strelnih konic v najdiščnih kontekstih zgodnjega mlajšega paleolitika oz. orinjasjena. Redkost pravilno ugotovljenih in dobro datiranih orinjasjenskih kontekstov predstavlja oviro pri raziskovanju značilnosti in časovnih vidikov prehoda iz srednjega v mlajši paleolitik. V tem kontekstu je vprašanje, ali so neandertalci izdelovali orinjasjenske koščene konice – bodisi samostojno, bodisi kot posledico kulturnega stika z anatomsko modernimi ljudmi – še vedno odprto. Zato smo v članku na novo obravnavali orinjasjenske vire iz Slovenije (iz najdišč Potočka zijalka, Mokriška jama in Divje babe) glede na njihov predpostavljeni izvor v lokalnem musterjenskem okolju. V članku so podani izčrpni opisi kamnitega orodja iz Potočke zijalke, enega od redkih najdiščnih skupkov iz južne Srednje Evrope iz časa orinjasjena z reprezentatitivnim številom kamnitih orodij, ki jih lahko analiziramo z vidika tehnologije izdelave in oskrbe s kamnito surovino. To ponovno ovrednotenje je podprto z nizom 11 novih ultra filtriranih kolagenskih 14C datacij, ki so opravljene neposredno na preučevanih koščenih konicah. Orinjasjensko obdobje je v Potočki zijalki izjemno skladno z zgodnjim orinjasjenom in njegovo nizko tipo-tehnološko variabilnostjo v celotni Evropi. To je posledica opazne odvisnosti od transportiranih orodij in hranjenja surovine. Kaže, da so nove radiokarbonske določitve orinjasjena v Sloveniji kasnejše od skrajnega praga prisotnosti zadnjih neandertalcev v regiji, v času 34.000-32.000 pred sedanjostjo. Čeprav ni dokazana za neresnično, hipoteza o orinjasjenskih koščenih konicah kot izdelkih poznih neandertalcev v južni Srednji Evropi z našo raziskavo v Sloveniji ni podprta.
COBISS.SI-ID: 37760045
Nedavno odkrite najdbe z Gradu pri Šmihelu pod Nanosom na novo osvetljujejo sklop rimskega republikanskega orožja, ki so ga na tem najdišču izkopali okrog leta 1890. Na Notranjskem sicer poznamo rimsko orožje in dele vojaške oprave z Babe in Ambroževega gradišča pri Slavini, Kerina nad Pivko, Primoža nad Raduhovo vasjo, Gradišča na Čepni, Gradišča nad Knežakom, Starega gradu nad Uncem, Žerovniščka pri Bločicah, Ulake nad Starim trgom pri Ložu in morda z Gradišča nad Gornjo Košano in Ahaca. Na Nadleškem hribu v Loški dolini ležijo ostanki rimske utrdbe. V prispevku obravnavamo gradivo z naštetih najdišč in ugotavljamo rimsko vojaško navzočnost v več obdobjih, od 2. st. pr. n. št. do pozne rimske dobe.
COBISS.SI-ID: 9072992
V članku obravnavamo materialne sledove rimskega vojaškega delovanja na Gradišču v Cerknem in na Vrh gradu pri Pečinah v Posočju, na Tolminsko-Cerkljanskem. Tam najdeni primerki rimskega orožja (ohranjeni so različni izstrelki) in vojaške opreme so zelo podobni najdbam z Gradu pri Reki z okolico, za katere se je pokazalo (Istenič 2005a), da so zelo verjetno povezani z Okravijanovimi ilirskimi vojnami (35–33 pr. Kr.).
COBISS.SI-ID: 9091168