Jedro modalne epistemologije predstavlja zamisel, da ne moremo nečesa vedeti, če smo v to sicer dejansko resnično prepričani, vendar bi zelo enostavno lahko bili v zmoti. Običajno to zamisel predstavimo s pomočjo protidejstvenih pogojnikov in sicer na dva načina. Prvi temelji na pogoju varnosti: "Če bi S bil prepričan, da P, tedaj bi bilo res, da P." Drugi temelji na pogoju občutljivosti: "Če bi P bil neresničen, tedaj bi S ne bil prepričan, da P." Ker za takšne pogojnike ne velja načelo kontrapozicije, gre, po mnenju E. Sose, za različna pogoja. V članku se vračam k stari zamisli N. Goodmana in zagovarjam modalno stabilnost - omejeno občutljivost ali okrepljeno varnost. Na ta način združim robustnost (varnost), odzivnost na dejstva (dobra stran občutljivosti) in izvorno motivacijo za teorijo relevantnih alternativ. Najboljša formulacija epistemskega modalnega pogoja je pogojnik povezave, za katerega velja načelo kontrapozicije (znotraj meja relevance).
COBISS.SI-ID: 22004744
V članku se ukvarjamo z vprašanjem ali je možno človeškega učitelja zamenjati z virtualnim (strojnim) učiteljem, pri čemer obravnavamo skrite pasti tega početja in upoštevamo tehnološke možnosti, ki so na voljo. Če želimo najti odgovor na to vprašanje, moramo začeti z raziskovanjem socialne ravni, natančneje izobraževalnega sistema oziroma šole kot institucije, v kateri poteka učni proces, potem pa rezultate prenesti na individualno raven, tj. na učitelja oziroma učenca. Izhajamo iz kibernetične pedagogike in didaktike, ki sta bili razviti v 70. letih 20. stol. in sta bili takrat omejeni predvsem zaradi skromnejših tehnoloških zmožnosti, končamo pa s sofisticiranimi hibridnimi modeli duha kot osnovo vseh učnih algoritmov. V članku je predstavljena njuna popravljena verzija, ki vključuje posebno vrsto hibridnega modela (mRKP), ki bi lahko bil ali celo moral biti temeljni element vseh sodobnih elektronskih učnih gradiv in njegov prenos na področje elektronskih učnih gradiv. Naša ideja je, da lahko umetni tutor (računalniški program), če za svojo osnovo uporablja hibridni model mRKP, tako kot človeški učitelj učni proces samostojno, tj. brez potrebe po reprogramiranju, prilagaja potrebam in možnostim individualnega učenca.
COBISS.SI-ID: 21600264
V članku obravnavam Sosino stališče o intuitivnem vedenju. Strinjam se s Soso, da so prepričanja dobrih raziskovalcev tipično tudi refleksivno upravičena, ne le na ravni prvega reda. Sosa prepričljivo zagovarja stališče, da refleksivno upravičenje, v presoji zanesljivosti izvorne sposobnosti, vključuje sposobnosti, ki se razlikujejo od tiste, ki je vodila do prepričanja. Presegati mora upravičevalce iste vrste kot so tisti takojšnjega prvega reda, če naj razširi krog upravičenja (in s s tem izogne vicioznosri), zato je holistična in koherentistična. Toda potem se zdi, da bi refleksivno upravičenje apriornih prepričanj moralo vključevati empirični razmislek o zanesljivosti intuicij in sklepanj. Zato tipično kombinira elemente aposteriori, s čimer prispeva k refleksivnemu zaupanju v apriorne sposobnosti. Sosino lastno stališče o upravičenju drugega reda se zato bolj sklada z aposterioristi.
COBISS.SI-ID: 22021896