Predstavljamo dendrokronološko datiranje eneolitskih kolišč na Ljubljanskem barju, Slovenija, iz 4. tisočletju pred Kristusom, deloma vključenih na seznam svetovne dediščine. Vzorci hrastovih kolov (Quercus sp.), na katerih so bila postavljena bivališča, in so bili zbrani v zadnjih dvajsetih letih, so bili dendrokronološko datirani. Opisujemo sestavljanje 442-letne kronologije BAR-3330, ki temelji na 106 navzkrižno datiranih dendrokronoloških serijah s šestih koliščarskih najdišč. Primerjava BAR-3330 z referenčnimi kronologijami z več kot 500 km oddaljenih območij severno od Alp je dokazala, da lahko pride do ujemanja in datiranja s kombinirano nemško-švicarsko kronologijo. Tako ugotovljeni časovni razpon BAR-3330, je bil postavljen v čas med 3771 in 3330 pred Kristusom. To je prvo uspešno dendrokronološko datiranje prazgodovinskih kolišč južno od Alp z uporabo referenčnih kronologij s severa, ki temelji na telekonekciji.
COBISS.SI-ID: 2411913
Rekonstrukcija pomembnega halštatskega groba s čelado in okrašeno pasno spono, narejena na podlagi arhivskih dokumentov in poročil v časnikih.
COBISS.SI-ID: 38452013
V okolici Trsta je bil s pomočjo interdisciplinarne raziskave (lidarski posnetki, radarsko snemanje, arheološka topografija) odkrit zgodnjerimski utrdbeni sistem, ki ga sestavljajo velik osrednji tabor (Sann Rocco/Sv. Rok) in dve manjši trdnjavi.
COBISS.SI-ID: 38337069
V času ilirske vojne v letih 35 do 33 pr. Kr. je Oktavijan osvojil večji del ozemlja Japodov (Liko) in Panonije v zaledju Segestike/Siscije ter premagal tudi nevarne Delmate. Večino bodočih provinc Panonije in Dalmacije pa je osvojil Tiberij v panonski vojni (12-9 pr. Kr.) in v času panonsko-dalmatinskega upora (6-9 po Kr.). Primerjava besedil obeh glavnih virov za ta upor, očividca Veleja Paterkula (Velleius Paterculus) in grškega zgodovinarja Kasija Diona (Cassius Dio), je pokazala, da na osnovi njune pripovedi ni mogoče rekonstruirati poteka dogodkov, ki jih niti ni mogoče zanesljivo kronološko razvrstiti.
COBISS.SI-ID: 39165997
V članku predstavljamo nov dokaz namenske uporabe žitnih plev na kolišču Stare gmajne. V notranjosti nepopolno žgane uteži je bilo odkritih več kot 1.800 odlično ohranjenih žitnih ostankov, ki so jih koliščarji uporabili kot pridatek k glini, da bi ojačali predmet – utež. Prevladovali so ostanki rahisov ječmena in plev eno ter dvozrne pšenice. Odkritih je bilo tudi nekaj žitnih zrn.
COBISS.SI-ID: 39342893