Od leta 2001 dalje inštitut vsako leto spomladi organizira redno strokovno srečanje »Dnevi civilnega prava«, ki prerašča v osrednje srečanje slovenskih pravnikov, ki delujejo na področju zasebnega prava v akademski sferi, pravosodju ali gospodarstvu. Vsakokratno posvetovanje ima za predmet nekaj izbranih aktualnih tem s področja civilnega in gospodarskega prava, ki so obravnavane vsebinsko poglobljeno ob povezovanju pravne teorije in prakse. Tokratno srečanje je bilo posvečeno temam učinkovitejšega uveljavljanja terjatev proti tujim dolžnikom po reformirani uredbi Bruselj I, zastaranja terjatev, nelojalne konkurence v razmerju do varstva potrošnikov, skupnega premoženja in položaja manjšinskih delničarjev v postopkih iztisnitve.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
Inštitut za primerjalno pravo v sodelovanju s Službo Vlade RS za zakonodajo in Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani od leta 2003 dalje vsakoletno pripravlja strokovno srečanje »Nomotehnični dnevi«, ki je namenjeno vsem, ki prihajajo v stik s pripravo najrazličnejših pravnih predpisov tako na državni kot tudi lokalni ali evropski ravni. Cilj srečanja je seznanjanje zainteresirane publike z aktualnimi nomotehničnimi izzivi in izoblikovanje širokegastrokovnega soglasja pri razvoju jasnih načel slovenske nomotehnike.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
Petindvajset let po padcu berlinskega zidu se proces izgradnje pravne države v post-komunistični Evropi sooča z resnimi težavami. Analiza tega obdobja jasno kaže, da je lažje organizirati svobodne in demokratične volitve kot ustvariti ustavno demokracijo, temelječo na vladavini prava. Institucije pravne države so pogosto šibke ali nerazvite in zato ne izpolnjujejo svoje temeljne naloge, tj. omejiti zlorabe nenadzorovane državne pomoči. Sedanja kriza pravne države v tej regiji izvira iz nekaterih strukturnih značilnosti tranzicije v srednji in vzhodni Evropi. Najpomembnejši dejavnik, ki prispeva k nazadovanju demokracije, je neuspeh institucionalizacije vladavine prava in učinkovitih državnih institucij, ki skupaj z demokratično odgovornostjo tvorijo sodobno liberalno demokracijo. Reformatorji v regiji prepogosto zanemarjajo pomen domačega razvoja in potrebo po prilagoditvi zahodnih modelov lokalnim razmeram in potrebam. Mnoge pravne institucije, ustvarjene v zadnjih 25 letih, potrebujejo nadaljnje reforme. Čas je za resnično demokratično razpravo in eksperimentiranje, ki bi lahko s seboj prineslo potrebne institucionalne reforme v regiji. Da bi izboljšali institucije pravne države, ne smemo izhajati iz nekega idealiziranega "najboljšega modela", ampak iz obstoječega okvira, v katerem te institucije delujejo. Nove institucije pravne države v srednji in vzhodni Evropi, lahko na koncu postanejo podobe svojim zahodnim modelom. Toda kar je bolj pomembno je, da dejansko delajo dobro za SVE, tudi če so videti drugače kot njihove zahodne ustreznice.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 14667345Na zaključni konferenci, organizirani znotraj EU projekta »Razsežnosti dokazovanja v evropskem civilnem postopku«, so najpomembnejše teme s področja čezmejnega dokazovanja obravnavali priznani evropski strokovnjaki s tega področja. Posebna pozornost je posvečena informacijski tehnologiji in elektronskim dokaznim sredstvom, pri čemer so udeleženci imeli priložnost obravnavati različna vprašanja, povezana z e-dokumenti tudi s praktičnega vidika. Interaktivna znanstvena konferenca je bila namenjena širši zainteresirani javnosti.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
»Ekonomska ustava« EU sistematično usmerja oblikovanju politik EU v neoliberalno smer. Zgodovinsko gledano to ni bil namen ustanovnih očetov EU. Prvotna ureditev v ustavo vgrajenega liberalizma je bila bistveno redefinirana v naslednjih večjih spremembah Rimske pogodbe. Neoliberalni temelji enotnega trga in EMU so vzpostavili dejanske in pomembne institucionalne omejitve za oblikovanje progresivne politike. Vendar je bila ključnega pomena pri tej spremembi ustavnega reda EU vlogo evropske levice. Kljub močnemu neoliberalnemu konsenzu med glavnimi političnimi akterji tistega časa bi takšna sprememba ne bila mogoča brez umika levice k levosredinskosti, zlasti v Franciji. Poleg tega, čeprav so omejitve gospodarske ustave EU pomembne, se moramo izogniti »naturalizaciji« projekta EU. Evropska levica, ko je bila na oblasti, ni pustila svojega pečata na gospodarski ustavi EU. Agenda leve politike je ostala trdno zasidrana v logiki nacionalne države. Kriza evra ta razvoj še dodatno spodbuja in prvič v zgodovini EU izrecno izpodbija ustavno stanje pravnega reda EU. Novi varčevalna unija, projekt v nastajanju, temeljito spreminja to ustavno stanje.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 14720849