V članku je obravnavana dinamika so-avtorskega omrežja slovenskih raziskovalcev. Identificirani so ključni dejavniki, ki vodijo raziskovalce k sodelovanju, ter ključne razlike, ki se pojavljajo med različnimi znanstvenimi disciplinami oz. vedami. Za modeliranje dinamike v omrežjih sta uporabljena dva mehanizma: model malih svetov in mehanizem preferenčne izbire. Analiza na popolnem so-avtorskem omrežju celotne slovenske znanstvene skupnosti, zajetem v obdobju med leti 1996 in 2010, je izvedena z uporabo stohastičnega modeliranja delovanja posameznikov v omrežju. Rezultati potrjujejo visoko stopnjo grozdenja med raziskovalci v vseh disciplinah oz. vedah. Delovanje mehanizma preferenčne izbire je bolj kompleksno. Tako sodelovanje s tujimi avtorji, ki v naravoslovnih, tehniških, medicinskih in biotehniških vedah vspodbuja vzpostavljanje novih povezav med raziskovalci na nacionalnem nivoju, v družboslovju in humanistiki sodelovanje s tujimi avtorji zavira sodelovanje v domačem okolju.
COBISS.SI-ID: 33292637
V članku se ukvarjamo z razvrščanjem znanstvenih disciplin glede na njihove spreminjajoče se lastnosti v času. Pri tem se osredotočamo na dinamično strukturo znastvenega sodelovanja, ki temelji na bibiliometričnih podatkih o znanstvenih objavah slovenskih raziskovalcev (COBISS, SICRIS). Za analizo sprememb v soavtorskih omrežjih smo uporabili pred kratkim razvito metodo hierarhičnega razvrščanja v skupine prilagojeno simbolnim podatkom. Za sledenje spremembam smo podatke iz obdobja med leti 1986 in 2010 razdelili na 5 petletnih obdobij. Razvrščanje je razkrilo pet skupin znanstvenih disciplin, ki v grobem sovpadajo z uradno nacionalno klasifikacijo znanstvenih disciplin. Podrobnejša analiza rezultatov razkrije razlike med disciplinami, ki kličejo po razmisleku o vpeljavi dinamičnih klasifikacij v sistem znanosti, s katerimi bi natančneje opisali dinamično naravo znanosti.
COBISS.SI-ID: 32693853
V članku razširimo teorijo markovskih verig z negotovimi parametri iz diskretnega na zvezni čas. To dosežemo s posplošitvijo diferencialne enačbe Kolmogorova v obliko posplošene diferencialne enačbe. Porazdelitve markovske verige po stanjih kot nelinearni funkcionali so tedaj omejene z maksimalnimi in minimalnimi rešitvami dane enačbe. Te rešitve pa nimajo analitične oblike, pač pa jih rešujemo numerično. Za izračune predlagamo inovativno metodo, ki je računsko bistveno bolj učinkovita od klasičnih metod diskretizacije, ki so računsko zelo potratne.
COBISS.SI-ID: 33283165
V članku avtorja s pomočjo teorije označenih omrežij analizirata omrežje mednarodnih odnosov v letih od 1946 do 1999 (omrežje poznano pod imenom Correlates of War). Mednarodni odnosi so predstavljeni kot označeno omrežje. S pomočjo metod bločnega modeliranja za označena omrežja sta avtorja poiskala osnovno strukturo tega omrežja, ki se s časom, kljub porajanju novih držav, bistveno ne spreminja. Za merjenje neuravnoteženosti sta uporabila dve meri: indeks neuravnoteženosti po povezavah in število neuravnoteženih 3 ciklov. Oba indeksa sta pokazala, da za sistem mednarodnih odnosov ne velja, da s časom postaja vse bolj uravnotežen. Kljub temu pa nam teorija strukturne uravnoteženosti poda pomembne rezultate kako in zakaj se označena omrežja približujejo strukturni uravnoteženosti ali se od nje oddaljujejo. Na koncu članka avtorja podata nekaj večjih metodoloških problemov pri analizi označenih omrežij na splošno in naštejeta nekaj možnosti za izboljšave.
COBISS.SI-ID: 33384541
Članek prikaže pregled razvoja kvalitativne primerjalne analize (QCA) od njenih začetkov leta 1987 do aktualnih dosežkov. Njen razvoj analiziramo z vidika ključnega vodila te metode, in sicer z vidika usmerjenosti k primerom. Uvodoma preučimo konceptualno podstat QCA ter konceptualne spremembe skozi zadnja tri desetletja njene uporabe. Osredotočimo se predvsem na napredek pri metodi, ki obravnava njeno jedro "usmerjenost k primerom". Prikažemo, da je to bilo in je še vedno pomembno vodilo razvoja kvalitativne primerjalne metode kot raziskovalnega pristopa in kot tehnike. V nadaljevanju obravnavamo konkretne korake praktične aplikacije QCA in njenih operacij ter demonstriramo, da je v prav vsakem koraku QCA postopka zaznati potencialni dialog s posameznimi primeri, pa naj bodo opredeljeni na makro-, mezo- ali mikroravni. V zadnjem delu pregledamo trenutno prakso uporabe te metode, ki kaže na razkorak med možnim poglobljenim (predvsem v etnografskem smislu) delom, usmerjenim k primerom v aplikacijah QCA, in konceptualno usmerjenostjo k primerom v QCA. Predlagamo nekaj razvojnih smeri, ki vodijo k bolj podrobni in poglobljeni usmerjenosti k primerom v delu s QCA.
COBISS.SI-ID: 33784157