Spletne ankete se pogosto uporabljajo kot metoda zbiranja podatkov v raziskavah raznih spletnih skupnosti, vendar je le malo znanega o tem, kako vsebina vabil po elektronski pošti vpliva na stopnjo odgovora. Študija je preiskovala ali prisotnost elementov v elektronskih vabilih, ki vsebujejo sklic na avtoriteto, prošnjo za pomoč in/ali sklic na pripadnost skupnosti vplivajo na odgovore respondentov. Na osnovi raziskav s področja anketne metodologije in spletnih skupnosti je ta študija testirala tudi hipotezo, ki se nanaša na povezanost med aktivnost v spletni skupnosti in stopnjo (ne)odgovora. Raziskovalni načrt je vseboval polnofaktorski eksperiment na 2500 članih največje spletne zdravstvene skupnosti v Sloveniji. Rezultati pokažejo pomembnost prošnje za pomoč kot elementa, ki dviguje odzivnost na vabila po elektronski pošti. Rezultati tudi kažejo, da bolj aktivni uporabniki spletnih skupnosti bolj verjetno odgovarjajo na spletne ankete. Glavna ugotovitev študije je, da veliko elementov v vabilnem sporočilu ne izboljšuje stopnje odgovora, kar je pomembna informacija za raziskovalce in kogarkoli v splošnem, ki izvaja spletne ankete na osnovi seznama elektronskih naslovov.
COBISS.SI-ID: 33758045
V članku je obravnavan model slučajnih sprehodov na grafih z intervalnimi utežmi, ki so povezani z reverzibilnimi markovskimi verigami. Ta pristop je prvi doslej, ki poskuša modelirati reverzibilne markovske procese z ne v celoti podanimi verjetnostmi prehodov. V primerjavi z do sedaj znanimi modeli je predlagani model računsko bolj zahteven, saj množice porazdelitev, ki jih določa, v splošnem niso konveksne. V članku je obravnavano tudi računanje verjetnostnih porazdelitev po danem številu korakov. Pri tem je predlagan lokalni optimizacijski algoritem, ki učinkovito poišče lokalne optimume, med katerimi lahko iščemo tudi globalni ekstrem, ki je cilj optimizacije.
COBISS.SI-ID: 33938781
V članku je obravnavana struktura in dinamika celotnega soavtorskega omrežija slovenskih raziskovalcev. Identificirani so ključni dejavniki, ki vodijo raziskovalce k sodelovanju, ter ključne razlike, ki se pojavljajo med različnimi znanstvenimi disciplinami oz. vedami. Za modeliranje dinamike v omrežjih sta uporabljena dva pristopa: model malih svetov in mehanizem preferenčne izbire (kumulativne prednosti). Analiza na popolnem soavtorskem omrežju celotne slovenske znanstvene skupnosti, zajetem v obdobju med leti 1996 in 2010, je izvedena z uporabo stohastičnega modeliranja delovanja posameznikov v omrežju. Rezultati potrjujejo visoko stopnjo grozdenja med raziskovalci v vseh disciplinah oz. vedah. Delovanje mehanizma preferenčne izbire je bolj kompleksno saj obstajata dve ključni razliki med skupinami disciplin. Prva je, da je v nekaterih disciplinah na nacionalni ravni prisotna notranja saturacija, ki zavira vzpostavljanje novih povezav med raziskovalci. Druga zadeva sodelovanje s tujimi avtorji, ki v naravoslovnih, tehniških, medicinskih in biotehniških vedah vzpodbuja vzpostavljanje novih povezav med raziskovalci na nacionalnem nivoju, medtem ko v družboslovju in humanistiki sodelovanje s tujimi avtorji zavira sodelovanje v domačem okolju.
COBISS.SI-ID: 33292637
Članek naslavlja stabilnost bločnih modelov so-avtorskih omrežij v dveh časovnih obdobjih (1991-2000 in 2001-2010). Osredotoča se na razlike v velikosti in stabilnosti skupin raziskovalcev, ki med sabo na sistematičen način sodelujejo kot so-avtorji znanstvenih objav (centri). Na ravni znanstvenih disciplin so skupine raziskovalcev dobljene s pred-določenim bločnim modeliranjem s predpostavljeno bločno strukturo več-center—semi-periferija—periferija. Stabilnost centrov je merjena s prilagojenim popravljenim Randovim indeksom (ang Modified Adjusted Rand Index). Predpostavljena bločna struktura je prisotna v vseh analiziranih znanstvenih disciplinah. Povprečna velikost centrov je višja v drugem časovnem obdobju, prav tako pa je povprečna velikost centrov višja v naravoslovno-tehniških disciplinah, v primerjavi z družboslovno-humanističnimi disciplinami. Glede na povprečno stabilnost centrov med omenjenima skupinama znanstvenih disciplin ni statistično značilnih razlik. Kadar je (nižja) stabilnost centrov opredeljena skozi deljenje centrov, ne pa tudi skozi osip raziskovalcev na prehodu iz prvega v drugo časovno obdobje, se, med vedami, pokažejo statistično značilne razlike v povprečni stabilnosti centrov. V primerjavi z vedo Humanistika, je povprečna stabilnost centrov višja v disciplinah ved Tehnika in Medicina, kontrolirano glede na nekatere značilnosti disciplin in soavtorskih omrežij.
COBISS.SI-ID: 33687901
V sociologiji znanosti je veliko pozornosti posvečene študiju znanstvenih omrežij generiranih iz bibliografskih zbirk - predvsem omrežjem so-avtorstev in citatov med znanstvenimi deli. V članku se sodelovanja med raziskovalci lotevamo iz nekoliko drugačne perspektive. Na podatkih o sodelovanju v raziskovalnih projektih raziskujemo prednosti, omejiteve, produktivnost in težave, prisotne pri interdisciplinarnem sodelovanju raziskovalcev, ki ga v veliki meri vzpodbujajo in zagovarjajo razdeljevalci javnih sredstev. V članku proučujemo dinamiko interdisciplinarnega raziskovanja v Italiji, merjenega s sodelovanjem pri raziskovalnih projektih. Analiziramo izvirne raziskovalne predloge skupine projektov v nacinalnem interesu, financirane s strani Ministrstva za univerze in raziskave v Italiji. Ključna raziskovalna vprašanja v predstavljenem prispevku so, v kakšnem obsegu je interdisciplinarno sodelovanje prisotno ter v kolikšni meri bi spremembe v javnem financiranju lahko vplivale na obseg interdisciplinarnega sodelovanja in ali so interdisciplinarni projekti deležni višjih finančnih sredstev v primerjavi z monodisciplinarnimi raziskavami. Rezultati raziskave kažejo, da se obseg interdisciplinarnega raziskovanja s časom zmanjšuje, kar je posledica zmanjšanja količine sredstev za raziskovanje v celoti, hkrati pa projekti, ki povezujejo raziskovalce različnih disciplin, prejemajo več sredstev od monodisciplinarnih projektov. Rezultat združevanja v skupine ne kaže jasne stabilne disciplinarne delitve - podobni vzorci sodelovanja raziskovalcev v disciplini in med disciplinami se pojavljajo v disciplinah s skupnim epistemološkim izvorom, ki si delijo kompatibilne raziskovalne pristope.
COBISS.SI-ID: 34171997