Andrej Mrvar je začel z razvojem Pajka leta 1996 kot del doktorske disertacije z naslovom Analiza in prikaz velikih omrežij na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (mentor prof. dr. Vladimir Batagelj). Čeprav je lani program Pajek praznoval že dvajsteletnico razvoja, je še vedno edini splošno namenski prosto dostopni program, ki lahko analizira velikanska omrežja - omrežja, ki imajo tudi do nekaj milijard točk, omejitve na število povezav pa sploh ni (razen velikosti pomnilnika). Program Pajek se danes uporablja na številnih univerzah po svetu (npr. University of Oxford, University of California at Irvine, San Diego, Amsterdam) in velikih podjetjih (npr. Deutsche Bundesbank, Volkswagen AG, SPSS Korea, Bank of England, Cisco, Basel Bank for International Settlements, Kansas City Missouri Police Department, Indianapolis Police Department). V storitvi Web of Science Pajka citira (Feburar, 2017) preko 2800 del, v spletni storitvi Google Scholar pa preko 7000. Leta 2013 sta bila avtorja za dolgotrajni razvoj Pajka nagrajena z Richardsovo nagrado (William D. Richards Jr., Software Award). Rezultat večletnega razvoja programa Pajek je tudi monografija Wouter de Nooy, Andrej Mrvar, Vladimir Batagelj: Exploratory Social Network Analysis with Pajek. Monografija je izšla v dveh izdajah in bila prevedena v japonščino in (v dveh izdajah) v kitajščino.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 33959005Bojan Korenini je razvijal programsko opremo, imenovano CLAD, ki je namenjena uporabi v raziskovalni metodi skladnega veriženja. Prvotno različico te programske opreme je Bojan Korenini razvil v okviru svoje doktorske disertacije (mentorica prof. dr. Anuška Ferligoj) v kateri je predstavil metodo skladnega veriženja. Ta raziskovalna metoda omogoča ugotavljanje osebnih konstruktov, razločevalnih dimenzij ki jih posameznik uporablja v povezavi s preučevano temo intervjuja, ugotavljanje tega kako intervjuvanec percipira preučevane elemente (npr. ljudi, predmete, zamisli) glede na te dimenzije ter ugotavljanje tega, kako so ugotovljeni konstrukti z gledišča intervjuvanega medsebojno povezani. Na ta način z metodo skladnega veriženja ugotavljamo hierarhično urejena omrežja konstruktov z vrednostmi na povezavah. CLAD v intervjujih uporabljamo za shranjevanje ugotovljenih podatkov in njihov prikaz kot omrežje konstruktov. Med izvajanjem intervjuja ta programska oprema izračunava različne mere neskladja kar raziskovalcu omogoča, da se osredotoči na dele ugotovljenega omrežja in v povazavi s tem intervjuvancu zastavi dodatna vprašanja. Na ta način CLAD prispeva k povečevanju veljavnosti v raziskovanju po metodi skladnega veriženja. CLAD je na voljo brezplačno in je dosegljiv na spletnem naslovu http://clad.korenini.net.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 33837661Anuška Ferligoj je organizirala prvo srečanje COST Action projekta COSTNET (statistična analiza omrežij) v Ribnem od 21. do 23. septembra 2016. Udeležilo se je 71 raziskovalcev statistične analize omrežij iz skoraj vseh evropskih držav, ki so predstavili 28 referatov.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
Anuška Ferligoj je organizirala v Piranu od 4. do 6. novembra 2016 21. srečanje mladih statistikov petih srednje evropskih držav: Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije. Na srečanju je bilo predstavljenih 15 referatov. http://www.stat-d.si/index.php?option=com_content&view=article&id=241&Itemid=174&lang=sl
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
Priznanje, ki ga je prejel izr.prof.dr.Gregor Petrič za njegove raziskovalne dosežke na področju družboslovne informatike in internetnih študij, predstavlja pomemben družbeno ekonomski dosežek. Njegovo raziskovalno delo na širši ravni pomembno prispeva k prepoznavnosti družboslovne informatike kot vede, ki prinaša pomembna odkritja na ravni vloge internetnih in mobilnih tehnologij za družbene odnose, skupnost in posameznika. V ožjem smislu številni znanstveni članki v uglednih znanstvenih revijah razkrivajo pomembne učinke, ki jih imajo spletne zdravstvene in spletne podporne skupnosti na njihove uporabnike in družbeni sistem in na ta način opozarjajo na pozitivne in negativne praktične implikacije, ki jih imajo tovrstne internetne tehnologije lahko za slovensko področje zdravstvenih in socialnih politik.
E.01 Domače nagrade