Preverili smo medijskozgodovinsko tezo, po kateri tehnološke inovacije s tem, ko transformirajo načine predstavljanja, posredovanja in sprejemanja, transformirajo tudi načine zaznavanja, doživljanja, spominjanja, pomnjenja, spoznavanja, razumevanja. To smo skušali storiti s pomočjo empiričnega, kognitivnoznanstvenega pristopa. Podrobneje sta nas zanimala višja spoznavna procesa razumevanja in pomnjenja pri branju izbranih pesemskih besedil s papirja in zaslona. Do vprašanja, kateri način branja je boljši, se ne opredeljujemo. Zanimalo nas je, kako ujemanje spoznavnih procesov, ki jih omogočata bralna medija, in spoznavnih procesov, ki jih vzpodbujajo izbrane lastnosti besedil, vpliva na "kvaliteto" njihovega pomnjenja in razumevanja. Na pilotni stopnji raziskave, ki uporablja tip vedenjske preizkušnje, je bila med bolj zanimivimi ugotovitev, da pri mladih preiskovancih poezija, ki sloni na regularnejši uporabi (ponavljalnih) sredstev rime, ritma/metruma, ki naj bi bili podpora v procesih razumevanja in pomnjenja, ni boljše zapomnljiva nasproti poeziji, ki je na teh ravneh svobodneje organizirana (in manj regularna). Rezultati tudi ne kažejo statistično relevantnih razlik med načinoma branja, od koder sklepamo, da so h "kvaliteti" branja bolj kot način predstavljanja besedila prispevale besedilne specifike. Zaključujemo s premislekom o omejitvah raziskave in predstavljamo njeno nadaljevanje.
COBISS.SI-ID: 64443746
Cilj raziskave je bil opisati odnos med elektroencefalografskimi (EEG) odkritji, dobljenimi s standardiziranimi vizualnimi analizami, subkliničnimi lezijami bele možganovine (WML) in atrofijo možganov na velikem vzorcu pacientov spominske klinike. Stopnja WML in regionalna atrofija je bila klinično ocenjena z MRI in rutinskim snemanjem EEG v mirovanju pri pacientih z Alzheimerjevo boleznijo (n=58), blago kognitivno motnjo (n=141) in subjektivno kognitivno oškodovanostjo (SCI, n=194). Vizualno sta bili ocenjeni splošna aktivnost (BA) in epizodična ter zvezna abnormalnost v EEG. WML (p=0.006) in atrofija v srednjih čelnih področjih (MTA) (p=(0.001) sta bili pri vseh diagnozah povezani s počasnejšo BA. WML je bila v skupini s SCI povezana s skupnimi epizodičnimi EEG abnormalnostmi (p=0.03). EEG pri populaciji spominske klinike je torej povezan z obremenjenostjo s subkliničnimi WML in kortikalno možgansko atrofijo. Standarden vizualno ocenjen EEG ima lahko dodano vrednost ob siceršnji spominskoklinični diagnostiki.
COBISS.SI-ID: 4030124
Stabilnost poze navadno ocenjujemo z množico testov ravnotežja, ki jih izvedemo med pokončno stojo v tišini. Številne študije so te teste razširile na primere opravljanja kognitivnih in drugih mentalnih nalog ali uporabo fizioloških in biomehanskih senzorjev hkrati s pritiskovno ploščo. Cilj raziskave je bil določiti, ali psihološki učinki pritrjenih senzorjev in zavedanja merjenja lahko vplivajo na izide testov ravnotežja, izvedenih s pritiskovno ploščo. S 54 udeleženci (14 ženskami in 40 moškimi) je bila izvedena vrsta eksperimentov, v katerih so bili udeleženci izpostavljeni različnim pogojem: meritve ravnotežja so izvedli z odprtimi ali zaprtimi očmi, s pritrjenimi biomedicinskimi senzorji ali brez njih, in tako, da so se merjenja bodisi zavedali bodisi ne. Rezultati so pokazali, da je prisotnost senzorjev biomedicinske instrumentacije in zavedanje merjenja statistično značilno vplivalo na center dolžine pritiskovne poti in površino elipse, kot tudi na zaznano težavnost naloge in prijetnost počutja. Zaključujemo, da pritrjenost senzorjev med biomehanskimi eksperimenti pomembno vpliva na zaznavanje eksperimentalne situacije in spremeni rezultate testov ravnotežja, zato je pomembno, da pri načrtovanju raziskave in interpretaciji rezultatov ustrezno upoštevamo možne psihološke učinke nošnje senzorjev.
COBISS.SI-ID: 30009383
Želeli smo opredeliti, kakšna je pri napovedovanju napredovanja od blage kognitivne motnje (BKM) k demenci ob kliničnih in slikovnih testih dodana vrednost cerebrospinalne tekočine (CSF). Tveganje za napredovanje k demenci smo ocenili z dvema logističnoregresijskima modeloma na vzorcu 250 udeležencev z BKM. Prvi model je vključeval standardne klinične mere (demografske, klinične in slikovne podatke) brez CSF markerjev, drugi pa standardne klinične mere in CSF markerje. Dodajanje CSF v model je izboljšalo napovedno točnost za 0,11 (na lestvici od 0 do 1). Od vseh udeležencev se je pri 136 (54 %) tveganje spremenilo za 0,10 ali več (kar smo obravnavali kot klinično relevantno). Pri 101 od njih je zvišano tveganje sovpadalo z naknadnim pojavom statusa demence. Oceno posameznikovega tveganja napredovanja od BKM k demenci lahko izboljšamo na osnovi dodajanja CSF biomarkerjev kliničnim in slikovnim testom, priporočenim za običajno rabo.
COBISS.SI-ID: 3596716
Cilj raziskave je bil opisati stopnjo in klinične napovednike kognitivnega upada pri demenci z Lewyjevimi telesci (DLB) in primerjati odkritja z bolniki z Alzheimerjevo boleznijo (AD) in bolniki s Parkinsonovo boleznijo z demenco (PDD). Longitudinalni dosežki na preizkusu Mini-Mental State Examination (MMSE) pri 1290 patients (835 DLB, 198 PDD in 257 AD) so bili pridobljeni pri 18 centrih z do triletnimi longitudinalnimi podatki. Z linearnimi mešanimi modeli smo ob vključitvi ustreznih kovariatov modelirali upad MMSE v času. Izvedli smo tudi analize v posameznih skupinah glede na uporabo zdravil proti demenci, osnovno raven dosežkov na MMSE in glavne značilnosti DLB. Povprečni letni upad v dosežku MMSE je bil 2,1 točki pri DLB, 1,6 pri AD (p = 0,07 v primerjavi z DLB) in 1,8 pri PDD (p = 0,19). Hitrost upada je bila pomembno višja pri DLB v primerjavi z AD in PDD, če je bila kot kovariat vključena osnovna raven dosežka na MMSE in če so bili vključeni le tisti DLB pacienti, ki so imeli abnormalno SPECT sliko dopaminskega transporterja. Upada ni napovedoval spol, osnovni dosežek MMSE ali prisotnost specifičnih ključnih značilnosti DLB. Povprečni letni upad v dosežku MMSE score pri DLB je torej približno dve točki. Čeprav v analizah med tremi nevrodegenerativnimi boleznimi ni bilo razlik v hitrosti upada, je nekaj pokazateljev hitrejšega upada pri DLB kot pri AD in PDD. Za razumevanje napovednikov in mehanizmov kognitivnega upada pri DLB bodo potrebne nadaljnje študije.
COBISS.SI-ID: 3674284