Cilj raziskave je bil preučiti s starostjo povezane spremembe v uspešnosti vožnje pri mlajših in starejših voznikih in preveriti, ali je trditev, da učinkovitost voznikov po 65. letu starosti pada, upravičena. Glavni cilj je bil preveriti, ali niso spremembe morda progresivne skozi celotno obdobje odraslosti. Na vzorcu 351 voznikov, starih 20 do 80 let, smo merili reakcijske čase pri vožnji med cestnimi stožci. Vozniki so vozili v dveh pogojih, ki sta se razlikovala v težavnosti naloge. V pogoju z eno nalogo so se morali ob signalu povsem zaustaviti, v pogoju z dvojno nalogo pa se je pokazal distraktor, preden so se morali zaustaviti. Primerjali smo reakcijske čase v obeh pogojih. Povprečje reakcijskih časov in variabilnost učinkovitosti vožnje sta naraščala s starostjo, in sicer bolj pri pogoju s kompleksnejšo nalogo. Četrtina najuspešnejših voznikov je bila enako ali bolj uspešna od mladih voznikov. Zaključili smo, da se uspešnost vožnje s staranjem postopno spreminja, večajo se reakcijski časi in medosebna variabilnost. Obstaja pa skupina starejših voznikov, ki ne kaže upada v uspešnosti. Staranje je progresiven pojav in lahko vodi k raznolikim izidom; študije učinkovitosti vožnje pri različnih starostih bi morale preučevati spremembe skozi celotno življenje, ne le primerjati mlajše in starejše voznike. Raziskava osvetljuje značilnosti spreminjanja kognitivnih funkcij in kognitivnega nadzora s starostjo.
COBISS.SI-ID: 60115042
Želeli smo določiti, kakšna je dodana vrednost cerebrospinalne tekočine (CSF) h kliničnim testom in slikovnim tehnikam pri napovedovanju napredovanja od blagega kognitivnega upada (MCI) do različnih vrst demence. Tveganje za napredovanje k demenci smo ocenili z dvema logističnoregresijskima modeloma na vzorcu 250 bolnikov z MCI: prvi model je vključeval standardne klinične mere (demografske, klinične in slikovne podatke) brez CSF biomarkerjev, drugi pa standardne klinične mere z dodanimi CSF biomarkerji. Rezultati so pokazali, da je dodajanje CSF povišalo točnost napovedi za 0,11 (na lestvici 0-1). Od vseh udeležencev se je pri 136 (54 %) tveganje spremenilo za 0,10 ali več (kar smo označili kot klinično relevantno spremembo), med njimi se je pri 101 pri nadaljnjem spremljanju pokazal status demence. Ocena tveganja posameznika za napredovanje od MCI k demenci se torej lahko izboljša z upoštevanjem CSF biomarkerjev, poleg priporočenih kliničnih in slikovnih testov. Raziskava je pokazala pomembnost kombiniranja različnih metod pri spremljanju kognitivnega delovanja.
COBISS.SI-ID: 3596716
Družbeno breme shizofrenije je veliko predvsem zato, ker bolezen povzroči izrazite in obenem slabo razumljene težave v socialnem funkcioniranju bolnikov, ki zajemajo različne vidike vsakdanjega življenja - upad vsakdanjih aktivnosti, umik iz socialnih stikov, brezposelnost, posledice stigmatizacije. V empiričnih raziskavah se socialno disfunkcijo običajno definira glede na teoretična izhodišča kognitivizma, kot mero socialne učinkovitosti, ki se jo lahko preučuje v laboratorijskih pogojih ali v vsakdanjih okoljih. Za socialno disfunkcijo pri shizofreniji se tako predvideva, da nastane kot posledica kognitivnih motenj, ki so povezane z motnjami v delovanju možganov. Shizofrenijo se z medicinskega vidika sedaj razume kot nevrorazvojno motnjo, kjer patološki proces povzroči motnje v povezanosti pomembnih možganskih omrežij. Kljub temu pa različne mere nevrokognitivnih dejavnikov kažejo, da je s takim pristopom težko razložiti večji delež variabilnosti v socialnem funkcioniranju bolnikov. Drugi možni razlagalni modeli motenj v socialnem funkcioniranju vključujejo na primer strukturni funkcionalizem, simbolični interakcionizem in klinično fenomenologijo. Fenomenološke razlage so zanimive že zaradi svojih navezav na klasično psihopatološko tradicijo, v kateri je bil za shizofrenijo značilen določen “Gestalt”, ki so ga opisovali kot izrazito in trajno spremembo v posameznikovem doživljanju sebe in njegovi uglašenosti z okolico, s pomembnim poudarkom na subjektivnem doživljanju drugih ljudi. V opisani raziskavi skušamo empirično osvetliti omenjeno dilemo o vzrokih motenj v socialnem funkcioniranju pri bolnikih s shizofrenijo in pokazati, kako je možno običajne nevroznanstvene pristope k razlaganju kompleksnih fenomenov, povezanih z delovanjem možganov, nadgraditi z vključevanjem drugih teoretskih pristopov, ki pa morajo biti operacionalizirani do te mere, da lahko vse zbrane podatke smiselno vključimo v skupno statistično analizo.
COBISS.SI-ID: 3395244
Cilj študije je bil preučiti in primerjati povezanost osebnostnih lastnosti, predmetnospecifičnih motivacijskih dimenzij in uspešnost pri matematiki in slovenščini pri dijakih splošne gimnazije. Na vzorcu 397 slovenskih dijakov prvega letnika smo zbrali podatke o osebnostnih lastnostih, interesu za predmet, samoučinkovitosti, voljnih strategijah in končni oceni pri matematiki in slovenščini. Dosežka pri predmetih so napovedovali različni napovedniki. Pri oceni iz slovenščine so vključeni napovedniki pojasnili 18 % variance, pri oceni iz matematike pa 31 %. Kot pomemben negativni napovednik uspešnosti pri matematiki in slovenščini se je pokazal faktor odlašanja in občutljivosti za distraktorje, pri slovenščini pa kot pozitivni napovednik uspešnosti tudi takojšna aktivnost. Obe te dimenziji sta voljni spremenljivki, ki sta močno povezani s kognitivnim nadzorom. Pri matematiki se je ocena negativno povezovala tudi s sprejemljivostjo, pri slovenščini pa pozitivno z vestnostjo. Rezultati raziskave lahko prispevajo k pojasnjevanju odnosov med kognitivnim nadzorom in drugimi individualnimi značilnosti.
COBISS.SI-ID: 63160162
Članek predstavlja uporabo EEG metod za namene analize (literarnega) branja. V opreki s tradicionalnimi kognitivnimi teorijami, po katerih možgani delujejo po principu specializiranih procesov (t. i. modularni model), nove teorije predvidevajo obstoj in sočasno delovanje zelo različnih nevronskih mehanizmov, ki omogočajo vzdrževanje reprezentacij (t. i. modeli aktiviranih stanj). Naravi kognitivnih mehanizmov se lahko približamo tudi z uporabo časovno-frekvenčne analize, ki v primerjavi s klasično ERP analizo nudi vpogled v vzporedno potekajoče procese z ločevanjem oscilatorne električne aktivnosti možganov na frekvenčna območja. Predvidevajo, da so posamezna frekvenčna območja pomembna za različne vidike kognitivnih mehanizmov, ki so podlaga tudi jezikovni obdelavi pri branju. V tem kontekstu so med hitrimi možganskimi ritmi najbolj zanimivi ritmi beta in gama, med počasnimi ritmi pa theta.
COBISS.SI-ID: 60287330