Primerjali smo dva pristopa izvedbe skupinskega eksperimentalnega dela učencev: (1) samostojno eksperimentalno delo učencev pri pouku kemije po modelu za samostojno eksperimentalno delo učencev (MSED), ki je temeljilo na sintezi rezultatov raziskovalnih spoznanj o optimalnih pogojih za eksperimentalno delo (eksperimentalna skupina) in (2) privzeto običajno samostojno eksperimentalno delo učencev pri pouku kemije – POSED (kontrolna skupina). V eksperimentu je sodelovalo 163 učencev devetih razredov osnovnih šol. Eksperimentalna in kontrolna skupina se nista razlikovali po predznanju. Eksperimentalna skupina je pri preverjanju znanja takoj po učenju in pri ponovljenem preizkusu po 4 tednih dosegla statistično boljše rezultate od kontrolne skupine. Preverili smo tudi povezave med pozornostjo učencev, delovnim spominom in rezultati pri preizkusih znanja kemije takoj po učenju in pri odloženem preverjanju znanja. Pozornost je bila v obeh preverjanjih povezana z večjim znanjem učencev, kapaciteta delovnega spomina pa samo v kontrolni skupini. Rezultati kažejo večjo učinkovitost eksperimentalnega dela po pristopu MSED kot PSED. Večja učinkovitost po metodi MSED je lahko tudi rezultat manjše obremenitve kapacitete delovnega spomina pri učencih.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 11611465Monografija obravnava samopodobo v različnih življenjskih okoljih. Temelji na avtoričinih lastnih raziskovalnih ugotovitvah in potrjuje tezo, da je jasna in stabilna samopodoba temelj za posameznikovo psihično blagostanje in občutek sreče. Prvo poglavje piše o predmetu in raziskovanju samopodobe v diferencialni psihologiji, nato se posveti t. i. psihološkim mitom oziroma zmotam v razumevanju samopodobe. Loti se znanstvenega pogleda na samopodobo, pri čemer se osredotoči na glavne konceptualne in raziskovalne poudarke, ki botrujejo proučevanju samopodobe od začetkov pa do danes ter poda pregled in razlago glavnih modelov, teorij in merskih instrumentov, ki so v psihologiji nastajali v preteklem stoletju in danes. Drugo poglavje je zasnovano na podlagi sistematičnega pregleda, s katerim je avtorica izdvojila najpogostejše individualne razlike, ki so predmet sodobnega proučevanja samopodobe. V tretjem poglavju pa se je osredotočila na koncepte in konstrukte, ki jih srečujemo pri raziskovanju samopodobe, in analizirala konstruktne razlike v korelatih samopodobe.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 290619136Delo obravnava področje temeljnih osebnostnih lastnosti, kognitivnih sposobnosti in samopodobe, tri področja, ki so osrednjega pomena v sodobnih raziskavah osebnosti. Najprej je predstavljeno področje temeljnih osebnostnih lastnosti, v zadnjih dveh desetletjih splošno sprejeta taksonomija petih velikih faktorjev osebnosti, alternativni pogledi na strukturo temeljnih osebnostnih lastnosti in biološke osnove osebnostnih lastnosti. Drugi del učbenika je namenjen kognitivnim sposobnostim oz. inteligentnosti, v katerem so poleg nekaj starejših teorij inteligentnosti predstavljene kognitivne sposobnosti znotraj novejšega modela CHC. Zadnje poglavje je namenjeno različnim vidikom jaza, od samopodobe in samospoštovanja, do samozavedanja, čuječnosti, samouravnavanja in samonadzora.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 290146304Člani programske skupine so člani uredniških odborov naslednjih mednarodnih in nacionalnih revij: Cirila Peklaj - European Journal of Psychology of Education, Preverjanje in ocenjevanje; Valentin Bucik - Psychological Tests and Assessment Modelling, Journal of Well-Being Assessment, Suvremena psihologija, Šolsko polje, Psihološka obzorja; Sonja Pečjak - Psihologijske teme, Vzgoja in izobraževanje; Andreja Avsec - Anthropos, Psihološk obzorja; Anja Podlesek - Psihološka obzorja; Anka Slana in Andraž Matkovič: Esinapsa.
C.06 Članstvo v uredniškem odboru
COBISS.SI-ID: 236119Raziskovalna skupina je bila oktobra 2017 povabljena k organizaciji simpozija na konferenci Savremeni trendovi u psihologiji v Novi Sad z naslovom "Kognitivni nadzor in njegovo merjenje". Prvi prispevek je predstavil izvršilne funkcije pri otrocih z bralnimi in napisovalnimi težavami ter testa Developmental Neuropsychological Assessment NEPSY-II in Behavior Rating Inventory of Executive Function BRIEF. Ostali prispevki so predstavili Testno baterijo za merjenje kognitivnega nadzora pri osnovnošolcih, Nalogo prožnega preklapljanja (CCCT) in CCRacer. Predsatvljeni so bili rezultati prvih validacijskih študij, prednosti in pomanjkljivosti razvitih testov in njihov nadaljnji razvoj.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 65503074