Petdeset let po sprejemu evropske Skupne kmetijske politike (SKP) ta še vedno sledi svojim primarnim ciljem, t.j. proizvesti kakovostno hrano po dostopnih cenah in kmetom omogočiti dostojen življenjski standard. Poleg tega se SKP prilagaja spreminjajočim se potrebam družbe in novim izzivom, kot so ohranjanje okolja, narave in biotske raznovrstnosti na podeželju. Čeprav dobi SKP največji delež evropskega proračuna, se sredstva znajo zmanjšujejo, zlasti neposredna plačila, katerih cilj je zagotavljanje osnovne dohodkovne podpore kmetom v EU. Na drugi strani pridobivajo na pomenu kmetijsko-okoljska plačila. Zato so odločevalci v politiki zainteresirani za spoznavanje vplivov kmetijskih plačil na okolje. Da bi bili kar najbolj uspešni pri doseganju ciljev trajnostnega kmetijstva, so nova spoznanja izjemno dobrodošla. Namen tega prispevka je oceniti vplive kmetijskih plačil na kakovost podzemne vode. Za primer uporabimo majhno državo EU - Slovenijo. Izhodiščni kazalniki so raven nitratov in pesticidov v podzemnih vodah, medtem ko so učinki ocenjeni s pomočjo prostorskega modela. Rezultati kažejo, da neposredna plačila, vključno s proizvodno vezanimi plačili in investicijami povečujejo raven pesticidov v podzemni vodi, vendar nimajo statistično pomembnega vpliva na raven nitratov v podzemni vodi. Poleg tega nismo našli nobenih statistično značilnih učinkov kmetijsko-okoljskih plačil na zmanjšanje onesnaževanja podzemne vode z nitrati. Naše ugotovitve so pokazale, da so kmetijsko-okoljska plačila učinkovita pri zmanjševanju pesticidov v podzemni vodi, vendar le v omejenem obsegu. Na žalost tega ne moremo trditi z gotovostjo za tista kmetijsko-okoljska plačila, ki so namenjena zmanjševanju negativnih vplivov kmetijstva na okolje. Ti rezultati kažejo na problem nezadostno usmerjenih kmetijsko-okoljskih ukrepov, in da je »ozelenitev« neposrednih plačil potrebna in povsem upravičena.
COBISS.SI-ID: 1829006
Članek predstavlja ekonomsko vrednotenje obrečnega prostora Ljubljanice, ki je urbana kulturna krajina z različnimi lastnostmi mednarodnega pomena. V ta namen smo združili klasično kontingenčno vrednotenje z zaprto različico metode diskretne izbire, kjer so bili odstranjeni protestni odzivi. S pomočjo ekonometrične analize smo pridobili vrednost pripravljenosti na plačilo (WTP) in določili njene determinante. Ugotovili smo, da imajo prebivalci večjo korist od ciljnega razvojnega scenarija kot obiskovalci. Zato diskriminatorna shema prispevkov glede na povprečno WTP omogoča znaten prihodek za nadaljnji ciljni razvoj, hkrati pa še vedno zagotavlja dovolj velik potrošnikov presežek tako za prebivalce kot za obiskovalce. Ta analiza predstavlja eno od redkih aplikacij v urbanem prostoru vzhodno in srednjeevropskih držav.
COBISS.SI-ID: 1809038
CILJ: Cilj študije je bil pregled obstoječih metodoloških smernic za pripravo ekonomskih analiz za vse vrste zdravstvenih tehnologij v 33 državah, katere so preko svojih organizacij ali agencij za vrednotenje zdravstvenih tehnologij vključene v Evropsko mrežo za vrednotenje zdravstvenih tehnologij (EUnetHTA) in podati splošne usmeritve za pripravo ekonomskih analiz na evropski ravni. METODE: Zbrali smo metodološke smernice za ekonomsko evalvacijo zdravstvenih tehnologij, ki se uporabljajo v državah, vključenih v študijo ter kontaktirali izbrane osebe v dotični državi, ki so nam pomagale pojasniti vsebino, pomen in uporabo smernic. S pomočjo vnaprej pripravljenega vprašalnika smo zbrali informacije iz vseh smernic na način, da smo za vsako vsebinsko vprašanje pripravili povzetek metod, dobljenih iz vseh smernic. Za metodološka vprašanja, kjer so se smernice ujemale oz. kjer smo bili mnenja, da se lahko pristopi k ekonomskim analizam izboljšajo z upoštevanjem enega pristopa, smo pripravili splošne usmeritve na evropski ravni. REZULTATI: V vseh 33 državah je na naša vprašanja odgovorila vsaj ena oseba, tako da je bil odziv na vprašalnik 100%. V pregled smo vključili 51 smernic iz 25 držav (8 držav ni imelo smernic za pripravo ekonomskih analiz v zdravstvu). Na podlagi rezultatov in zbranih informacij iz vseh smernic, smo izdali 10 glavnih priporočil za pripravo ekonomskih analiz v zdravstvu. ZAKLJUČKI: Pregled metodoloških smernic in priprava priporočil bodo lahko izboljšala primerljivost, prenos in splošno koristnost ekonomskih evalvacij, pripravljenih v okviru EUnetHTA. Kljub temu ostajajo odprta nekatera metodološka vprašanja, ki jih je potrebno še nadalje raziskati.
COBISS.SI-ID: 1769614
V tem članku ponovno analiziramo hipotezo o učenju z izvozom. Standarden pristop k analizi predvideva osredotočanje na izvoz in celotno faktorsko produktivnost, v tem prispevku pa z učenjem razumemo tudi povečanje inovacijskih aktivnosti ter podlago za učenje vidimo tako v izvoznih kot uvoznih aktivnostih. Z uporabo podjetniških podatkov za španska podjetja ugotoviva jasno zaporedje poteka mednarodnih aktivnosti in inovacij. Rezultati kažejo, da se podjetja učijo primarno z uvozom, kar jim omogoča produktno in procesno inoviranje in pripravo na izvoz. Pozneje izvozna aktivnost lahko vodi k novemu inoviranju. Ti pozitivni učinki trgovine pa so omejeni na majhna in srednje velika podjetja. Dodatno pa imajo koristi od mednarodne trgovine tudi podjetja, ki so bližje najproduktivnejšim v svoji panogi.
COBISS.SI-ID: 22381542
V članku predlagamo razširitev Olley in Pakes (1996) dekompozicije produktivnosti, ki upošteva prispevke preživelih, vstopajočih in izstopajočih podjetij na spremembo produktivnosti na agregatni ravni. Trdimo, da druge dekompozicije, ki razgrajujejo agregatne spremembe produktivnosti na podobne komponente, vnašajo nekaj pristranskosti pri merjenju prispevkov za vstop in izstop. Predlagano dekompozicijo smo uporabili na slovenskih podatkih za predelovalno industrijo in primerjali dobljene rezultate z rezultati ostalih dekompozicij. Ugotovili smo, da je v petletnem obdobju izmerjena pristranskost povezana z vstopom in izstopom precejšnja saj predstavalja je več kot petletnem obdobju precejšnje, kar predstavlja do 10 odstotnih točk agregatne rasti produktivnosti.
COBISS.SI-ID: 22559718