Poučevanje in raziskovanje v visokem šolstvu poteka v sodelovanju s tujimi institucijami, profesorji in raziskovalci ter v prisotnosti tujih študentov. Slovenski študentje, profesorji in drugo osebje ter raziskovalci se učijo, usposabljajo, poučujejo in izvajajo raziskave na tujih ustanovah. Do konca tega desetletja se bo število naših profesorjev, ki gredo v tujino vsaj za eno leto, in tujih profesorjev, ki prihajajo v Slovenijo, povečal, saj je cilj do konca desetletja vsaj 10 % tujih profesorjev. Za doseganje najvišje kakovosti, internacionalizacije in mednarodne privlačnosti visokošolskih zavodov, morajo študijski programi potekati v tujih jezikih. Zato smo preučevali, koliko naših profesorjev je odšlo v tujino za obdobje do enega leta, kako je bilo financirano, in kakšen je bil namen njihovega bivanja. Nato smo raziskali, koliko tujih profesorjev in strokovnjakov je bilo vključenih v slovenski visokošolski sistem in na kakšen način. Nazadnje smo preučili, koliko slovenskih študijskih programov in predmetov je bilo izvedenih v tujih jezikih in koliko profesorjev je poučevalo v tujih jezikih.
COBISS.SI-ID: 39220741
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vzpostavil tako imenovani eVŠ sistem - analitski informacijski sistem visokega šolstva v Republiki Sloveniji. eVŠ opravlja dve vlogi - je orodje za različne visokošolske deležnike za racionalizacijo časa in stroškov ter analitično orodje, ki omogoča na podlagi dokazov oblikovanje visokošolskih politik za nadaljnji razvoj visokošolskega sistema. Prispevek predstavlja zlasti analitične zmogljivosti eVŠ, ključne učinke njegove uporabe in nadaljnji potencial njegovih analitičnih zmogljivosti.
COBISS.SI-ID: 38717189
Šolanje ostaja eden od pomembnih temeljev sodobne evropske družbe, ki uživa relativno visoko stopnjo zaupanja v njej. To prepričanje je moč pripisati vplivu šole na življenja posameznikov in nadaljnji razvoj družbe za uspešno integracij v EU. Visoka kakovost izobraževalnega sistema je danes v središču večine izobraževalnih politik. Ta članke temelji na tezi, da šole razvijajo moralno in intelektualno odličnost posameznikov. V sodobnih in visoko razvitih družbah, imenovanih tudi "družbe tveganja" igrajo pomembno vlogo cilji. Na področju izobraževanja je npr. ključnega pomena razumevanje kompetenc, ki jih posamezniki potrebujejo za doseganje moralne in intelektualne odličnosti, predvsem za uspešno vključevanje v družbo in na trg dela. Kljub različnim pogledom na kompetence 21. stoletja, se v vseh tovrstnih razpravah poudarja pomen etike, vrednot in vrlin. Poudarek na navedeno postavlja več vprašanj za učitelje; izpostaviti velja vprašanje, ali se je mogoče vrlin naučiti, ter kako sploh opredeliti, katere vrline so dandanes potrebne. Ta članek kaže na nujnost učenja vrlin in opisuje nekatere od njih. Definiranje vrlin v izobraževanje je ena od ključnih nalog pri prepoznavanju pomena poučevanja in posledično razvoja moralne in intelektualne odličnosti posameznikov.
COBISS.SI-ID: 38520325
Informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminja svet v katerem živimo. Odprte vsebine in odprto izobraževanje je vsebina številnih pobud zadnjih let. Informacije so danes lahko dostopne iz različnih virov, znanje pa dosegljivo tudi izven tradicionalnih izobraževalnih institucij. Množično odprto spletno izobraževanje (MOOC) postavlja visoko šolstvo pred izziv, čeprav stokovnjaki in raziskovalci še niso usklajeni, kaj bo ta način izobraževanja spremenil visoko šolstvo. V prispevku analiziramo morebitno grožnjo MOOC tečajev plačljivim visokim programom, oziroma možnost vseživljenjskega učenja na takšen način. Problem smo proučevali s poslovnega vidika in v MOOC tečajih iskali priložnost za e-usposablajnje v podjetjih.
COBISS.SI-ID: 1538572996
Raziskava se je osredotočala na vplive vedenjskih faktorjev na podjetniško namero študentov. Narejene so bile primerjave med študenti tehniških smeri in ostalih področij ter primerjava po spolu. Vzorec vsebuje 998 študentov iz univerze v Hong Kongu. Najprej smo ugotovili, da je učenjska motivacija močno povezana z "inovativnostjo" in le-ta vpliva na "podjetniški namen". Izobraževalni ukrepi za krepitev inovativnosti, namenjeni študentom višjih letnikov, bi naj bili drugačni od tistih za študente prvih letnikov. Po drugi strani študentje prvih letnikov potrebujejo več motivacije pri učenju. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je "inovativnost" študentov tehniških smeri pomembno in močno povezana z "lastno učinkovitostjo" in z "odnosom". Pokazali smo, da "odnos" študentov tehniških smeri bistveno prispeva k njihovemu "podjetniškemu namenu". Rezultati kažejo, da sta kljub zaznani višji stopnji "inovativnosti", "odnosa" in "podjetniškega namena" pri študentih tehniških smeri, kritični spremenljivki pri določanju "podjetniškega namena" ravno "odnos" in "samoučinkovitost". Primerjava po spolu je pokazala, da "odnos" veliko močneje vpliva na "podjetniški namen" med študentkami v primerjavi z njihovimi moškimi kolegi, medtem ko je vpliv "inovativnosti" veliko bolj prisoten med moškimi študenti.
COBISS.SI-ID: 38712325
Podjetniki in podjetništvo so ključnega pomena za ustvarjanje dodane vrednosti in razvoj gospodarstva. Kljub slednjemu je bilo v dosedanjih raziskavah s področja podjetništva premalo pozornosti usmerjene analizi psiholoških lastnosti podjetnikov kot npr. velikim petim osebnostim lastnostim. S to raziskavo smo želeli doprinesti dodatno znanje in razumevanje tega področja, zato smo izvedli primerjavo med podjetniki in ostalo populacijo glede na velikih pet osebnostnih dimenzij. V ta namen so bile razvite hipoteze, ki povezujejo velikih pet osebnostnih dimenzij (odprtost, ekstrovertnost, nevroticizem, vestnost in sprejemljivost) z določenimi podjetniškimi aktivnostmi. Dodatno smo analizirali vpliv spola na posamezne dimenzije osebnosti in preučili moderacijski vpliv spola na povezavo med osebnostjo in podjetništvom. Podatki so bili zbrani s pomočjo osebnih polstrukturiranih intervjujev na vzorcu 546 podjetnikov iz Slovenije. Hipoteze so bile testirane s pomočjo metode MANOVA. Na podlagi rezultatov raziskave lahko trdimo, da je odprtost tista osebnostna lastnost, glede n katero se razlikujejo podjetniki od ostale populacije. Nadalje, rezultati raziskave so pokazali, da posamezniki, ki ne nameravajo ustanoviti svojega podjetja, imajo nižjo stopnjo ekstrovertnosti in obenem višjo stopnjo sprejemljivosti v primerjavi z ostalo populacijo. V nasprotju z našimi pričakovanji so rezultati potrdili, da spol nima moderacijskega vpliva na relacijo med osebnostjo in podjetništvom.
COBISS.SI-ID: 22632678
Visokošolske ustanove (visokošolske ustanove, so v najboljšem položaju, da odločilno prispevajo k izobraževanju za trajnostnemu razvoju (TR) preko svojih temeljnih akademskih nalog raziskovanja in poučevanja. Kljub temu, da so raziskave na področju trajnosti v zadnjih letih razmahnile, je bil razvoj kurikuluma zaradi kompleksnosti področja TR omejen v smislu obsega in vpliva, saj je zamejen v okviru obstoječih akademskih struktur in procesov visokošolskih zavodov. Področje TR ima strateški namen preusmeritve celotnega izobraževalnega sistema, kar v visokošolskih zavodih pomeni zahtevno opravilo in doseganje obsežnejših premikov prioritete v kurikulih, politikah in pedagogiki. Koncept TR se usmerja na doseganje blaginje ljudi in kakovost življenja, kar dosega z vzdrževanjem, nego in pravično rabo naravnih in kulturnih virov. Kritične pedagogike, usmerjene v prihodnost in sistemsko razmišljanje, participativno in izkustveno učenje, kritično razmišljanje, partnerstvo in razmislek o vrednotah se pogosto uporablja v okviru TR. Dva slovenska primera dobrih praks vključujeta enega ali več naštetih inovativnih pedagoških pristopov: spremembe procesov razvoja kurikulov, ukrepe za izboljšanje profilov diplomantov in učnih izkušenj študentov; strateške dejavnosti za izboljšanje poučevanja in učenja.
COBISS.SI-ID: 21570056
Modeli integrirani procesov in podatkov tvorijo osnovo za izboljšanje upravljanja znanja visokošolskih zavodov. Prispevek poudarja, da če želimo izboljšati upravljanje znanja v visokošolskih zavodih, moramo integrirati njihove procese in podatkovne modele in jih povezati z vidika upravljanja znanja.
COBISS.SI-ID: 12043681
Članek je rezultat 3 letne raziskave, kjer smo analizirali program za spodbujanje znanosti in doktorski študij imenovan »mladi raziskovalci« za usposabljanje raziskovalcev, je bil razvit v Sloveniji. Od začetka financiranja je v programu sodelovalo že več kot 6.000 mladih doktorandov. V tej študiji smo identificirali motivacijo mladih raziskovalcev za vstop v program, njihovo oceno usposabljanja in povezave do prenosa znanja v prakso kot glavne ideje programa. Dve skupini za usposabljanje, »akademski mladi raziskovalci« in »mladi raziskovalci iz gospodarstva« sno primerjali, da bi ocenili, ali vrsta usposabljanja vpliva na prenos znanja. Analize kažejo, da so mladi raziskovalci iz gospodarstvu bolj vključeni v neposrednem prenosu znanja in njihova motivacija za to je predvsem vsebinska. »akademski« mladi raziskovalci pa pri tem potrebujejo več zunanjih spodbud, njihova osnovna motivacija je usmerjena v produkcijo raziskav. V članku so diskutirane tudi implikacije tega programa za Slovenijo, kot tudi za politike usposabljanja novih doktorandov v visokošolskih sistemih drugih držav.
COBISS.SI-ID: 1536149444
Visoko šolstvo je bilo v EU izpostavljeno radikalnim spremembam z namenom, da bi visokošolski zavodi bili bolj odzivni na družbene potrebe in da bi spodbujali prenos znanja v trikotniku raziskovanje, izobraževanje in inoviranje. Ključne ovire za to so razpoložljiva finančna sredstva. Zaradi tega so potrebni sistemi distribucije, ki spodbujajo ekonomično in stroškovno učinkovito rabo virov ter spodbujajo visokošolske zavode, da dosegajo nacionalne strateške cilje. Pogosto uporabljeni mehanizem za razporejanje javnih sredstev je formula, ki temelji na študijskih skupinah, ki bi morale odražati stroške visokega šolstva.
COBISS.SI-ID: 15658549