Nobenega dvoma ni o pomenu raziskav na področju podjetniške aktivnosti, ki temeljijo na primerjalnih analizah več držav in s tem omogočajo primerjavo in replikacijo raziskav ter tako generirajo pomembne prispevke za akademike, pedagoge in raziskovalce ter za ekonomsko politiko.Tovrstna mednarodna perspektiva je še posebej pomembna, kadar so procesi v posameznem gospodarstvu analizirani primerjalno, v širšem globalnem, evropskem ali regionalnem okolju. Ker je podjetništvo kompleksen družbeni pojav, pa lahko različne povezanosti razumemo znotraj poglobljenih raziskav, ki nenehno primerjajo nacionalno podjetništvo z evropsko in globalno sliko. Globalni podjetniški monitor (GEM) je največja in najbolj poglobljena raziskava podjetništva na področju podjetništva (in verjetno na celotnem področju družbenih ved). Omogoča nam primerjave s skupno več kot 100 državami, me samo na področju zgodnje podjetniške aktivnosti, ampak tudi glede odnosa do podjetništva, podjetniških namer, strahu pred neuspehom, podjetniških priložnosti itd. Tako je bila odločitev, da analizo podjetništva Podonavske regije temeljimo na podatkovni bazi GEM. V monografiji je po prvem kratkem uvodnem poglavju, najprej prikazan pregled podjetniške slike oziroma profila držav Podonavske regije, nato pa sledi analiza podjetniških namer ter raziskava konkurenčnosti in podjetniških aspiracij zgodnjih podjetnikov v teh Podonavskih državah. Monografija predstavlja prvo publikacijo v vrsti letnih znanstvenih publikacij, ki se osredotočajo na Podonavsko regijo, z namenom analize dejavnikov, ki vplivajo na podjetništvo in inovativnost organizacij ter z namenom identificirati orodja in koncepte ekonomske politike za učinkovito, na podatkih temelječo ekonomsko politiko (evidence - based). S tem želimo prispevati k povečanju učinkovitosti podjetniškega procesa v Podonavski regiji, k izboljšanju podjetniškega ekosistema v regiji, kot tudi k povečanju sodelovanja med raziskovalci in pedagogi podjetništva v regiji.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 12023324Namen prispevka je razširiti in poglobiti razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na inovativnost naslednikov v družinskih podjetjih v tranzicijskih gospodarstvih. Na osnovi poglobljenega pregleda literature smo lahko opredelili tri konstrukte, ki pomembno vplivajo na inovativnost naslednikov, in sicer: podjetnost, prenos in kreiranje znanja, in socialni kapital. V empirični raziskavi smo uporabili pristop študije več primerov in predstavili rezultate analize primerov. Oblikovali smo predloge hipotez, ki tvorijo osnovo za nadaljnje empirično testiranje dejavnikov, ki vplivajo na inovativnost naslednikov in inovacijsko sposobnost družinskih podjetij v tranzicijskih gospodarstvih.
F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 513363586"Podpora za podjetništvo brezposelnih v Sloveniji« je projekt, v katerem so sodelovali Local Economic and Employment Development Programme (LEED) pri OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) in Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Sloveniji. Gre za del večletnega delovnega programa o vključujočem podjetništvu, ki ga izvaja LEED pri OECD in DG Employment pri Evropski komisije. Projekt je hitro oceno prednosti in slabosti projektov in programov za podporo podjetništva brezposelnih v Sloveniji. To je del niza skupnih projektov OECD-ja in Evropske komisije, ki ocenjujejo vključujoče politike podjetništva in programe za posebne ciljne skupine v izbranih državah EU. Poročilo predstavlja kratek pregled trenutne podpore podjetništva za brezposelne v Sloveniji ter oceno ključnih prednosti in slabosti trenutnih in načrtovanih ponudb na področju kreiranja podjetniških spretnosti, dostopa do finančnih virov ter stanje na področju zakonodaje in institucionalnega okolja. Vsebuje tudi priporočila za izboljšave v okviru proučevanih področij. Študija ugotavlja, da obstaja več učinkovitih elementov v sistemu podpore za podjetništvo brezposelnih. Na voljo so specializirana podjetniška usposabljanja za brezposelne osebe, ki so zainteresirane za ustanavljanje lastnih podjetij in/oziroma samozaposlovanje. Obstaja tudi podpora visoko izobraženim brezposelnim mladim. Slednji imajo dostop do različnih programov usposabljanje in mentoriranja. Nacionalni program vlade je močno poenostavil poslovno okolje za podjetništvo z razvojem spletnih informacijskih portalov in poenostavitvijo administrativnih postopkov. Kljub razpoložljivosti podjetniškega usposabljanja za brezposelne, predvsem za visoko izobražene mlade, obstaja nekaj vrzeli in prostor za izboljšave v sistemu podpore za podjetništvo. Identificirana je vrzel v ponudbi podjetniškega usposabljanja za manj izobražene brezposelne osebe, tiste, ki zgodaj opustijo šolanje in brezposelne v starostni skupini od 25 do 49 let, ki predstavljajo večji del brezposelnih. V Sloveniji zaznavamo odsotnost finančne podpore brezposelnim, ki bi želeli ustanoviti lastno podjetje. Drugo področje za izboljšave pa je poenostavljeno informiranje brezposelnih o možnostih finančnih spodbud za start-upe in njihovo finančno opismenjevanje.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 12077596Oktobra 2015 so člani programske skupine doc. dr. Katja Crnogaj, prof. dr. Miroslav Rebernik ter doc.dr. Barbara Bradač Hojnik, v soavtorstvu s prof. dr. Doris Gomezelj Omerzel s Fakultete za management UP, prejeli ugledno nagrado Emerald Literati Network Awards for Exellence 2015 za izjemen prispevek. Prispevek z naslovom »Building a model of researching the sustainable entrepreneurship in the tourism sector« (Izgradnja modela raziskovanja trajnostnega podjetništva v turizmu) je bil konec leta 2014 objavljen v reviji Kybernetes. Nagrada: "Outstanding Paper", Awards for Excellence 2015 by Emerald Literati Network
E.02 Mednarodne nagrade
V prispevku raziskujemo uporabo managementskih orodij med zaposlenimi v slovenskih in hrvaških podjetjih, pri čemer je glavni poudarek na povezavah med trenutno ravnijo uporabe managementskih orodij in vzorcem njihove prihodnje uporabe. Avtorji prispevka so razvili in testirali model za napovedovanje prihodnje uporabe managementskih orodij, na temelju trenutne uporabe managementskih orodij s strani zaposlenih v podjetjih, spoznanj in dognanj teorije planiranega vedenja ter spoznanj glede povezave med informacijami-stališči in vedenjem posameznikov. Rezultati deskriptivne statistike kažejo na različne vzorce uporabe managementskih orodij s strani zaposlenih v slovenskih in hrvaških podjetjih. Med najpogosteje uporabljenimi managementskimi orodij med zaposlenimi v obeh državah, so značilne razlike predvsem pri uporabi zunanjega izvajanja aktivnosti, izjave o misij in viziji, managementa znanja, celovito obvladovanje kakovosti in segmentiranje odjemalcev. Z uporabo strukturnih enačb za testiranje predlaganih relacij v razvitem modelu na vzorcu slovenskih in hrvaških zaposlenih lahko ugotovimo, da ima trenutna raven uporabe managementskih orodij pomembno vlogo pri napovedovanju prihodnje uporabe managementskih orodij v slovenskih podjetjih. Na drugi strani pa so relacije med trenutno in prihodnjo uporabo managementskih orodij statistično neznačilne za hrvaški vzorec. Natančneje, trenutna raven uporabe managementskih orodij ima pozitiven vpliv na prihodnjo uporabo managementskih orodij, medtem ko pa je vpliv ravni trenutnega zadovoljstva zaposlenih z uporabo managementskih orodij na njihovo prihodnjo uporabo šibak. Primerjava rezultatov s podatki mednarodnih raziskav izpostavljajo razlike v vzorcih uporabe managementskih orodij med nekdanjimi tranzicijskimi državami (vzorec Slovenije in Hrvaške) in visoko razvitimi državami z dolgo tradicijo tržnega gospodarstva (npr. ZDA, EU 15). Tako je npr. razvidno, da so v bolj razvitih državah v ospredju managementska orodja katerih temeljnih cilj je podpora oblikovanju dolgoročnih ciljev in podpora managementa odnosov z odjemalci, v nekdanjih tranzicijskih pa so npr. zelo pomembna orodja za optimizacijo delovanja, kot npr. zunanje izvajanje aktivnosti in benchmarking. Na temelju trenutne uporabe managementskih orodij med zaposlenimi, povezav med ravnijo trenutne in prihodnje uporabe managementskih orodij ter vzorcih uporabe managementskih orodij v visoko razvitih ekonomijah, avtorji prispevka razpravljajo o možnem vzorcu prihodnje uporabe managementskih orodij v nekdanjih tranzicijskih državah v Centralni in Srednji Evropi, glede na izkušnje iz visoko razvitih tržnih gospodarstev. Spoznanja avtorjev predstavljajo temeljno izhodišče za zviševanje ravni uporabe managementskih orodij v organizacijah v nekdanjih tranzicijskih državah ter tako posledično pomagajo zmanjševati zaostanek podjetjih v nekdanjih tranzicijskih državah v primerjavi z najbolj razvitimi organizacijami v visoko razvitih ekonomijah, na temelju spremembe vzorca uporabe managementskih orodij.
F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 11958556