Nobenega dvoma ni o pomenu raziskav na področju podjetniške aktivnosti, ki temeljijo na primerjalnih analizah več držav in s tem omogočajo primerjavo in replikacijo raziskav ter tako generirajo pomembne prispevke za akademike, pedagoge in raziskovalce ter za ekonomsko politiko.Tovrstna mednarodna perspektiva je še posebej pomembna, kadar so procesi v posameznem gospodarstvu analizirani primerjalno, v širšem globalnem, evropskem ali regionalnem okolju. Ker je podjetništvo kompleksen družbeni pojav, pa lahko različne povezanosti razumemo znotraj poglobljenih raziskav, ki nenehno primerjajo nacionalno podjetništvo z evropsko in globalno sliko. Globalni podjetniški monitor (GEM) je največja in najbolj poglobljena raziskava podjetništva na področju podjetništva (in verjetno na celotnem področju družbenih ved). Omogoča nam primerjave s skupno več kot 100 državami, ne samo na področju zgodnje podjetniške aktivnosti, ampak tudi glede odnosa do podjetništva, podjetniških namer, strahu pred neuspehom, podjetniških priložnosti itd. Zato smo analizo podjetništva Podonavske regije temeljili na podatkovni bazi GEM. V monografiji je po prvem kratkem uvodnem poglavju, najprej prikazan pregled podjetniške slike oziroma profila držav Podonavske regije, nato pa sledi analiza podjetniških namer ter raziskava konkurenčnosti in podjetniških aspiracij zgodnjih podjetnikov v teh Podonavskih državah. Monografija predstavlja prvo publikacijo v vrsti serijskih znanstvenih publikacij, ki se osredotočajo na Podonavsko regijo, z namenom analize dejavnikov, ki vplivajo na podjetništvo in inovativnost organizacij ter z namenom identificirati orodja in koncepte ekonomske politike za učinkovito, na podatkih temelječo ekonomsko politiko (evidence - based). S tem želimo prispevati k povečanju učinkovitosti podjetniškega procesa v Podonavski regiji, k izboljšanju podjetniškega ekosistema v regiji, kot tudi k povečanju sodelovanja med raziskovalci in pedagogi podjetništva v regiji.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 12023324"Podpora za podjetništvo brezposelnih v Sloveniji" je projekt, v katerem so sodelovali Local Economic and Employment Development Programme (LEED) pri OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) in Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Sloveniji. Gre za del večletnega delovnega programa o vključujočem podjetništvu, ki ga izvaja LEED pri OECD in DG Employment pri Evropski komisije. Projekt je osredotočen na hitro oceno prednosti in slabosti projektov in programov za podporo podjetništva brezposelnih v Sloveniji. To je del niza skupnih projektov OECD-ja in Evropske komisije, ki ocenjujejo vključujoče politike podjetništva in programe za posebne ciljne skupine v izbranih državah EU. Poročilo predstavlja kratek pregled trenutne podpore podjetništva za brezposelne v Sloveniji ter oceno ključnih prednosti in slabosti trenutnih in načrtovanih ponudb na področju kreiranja podjetniških spretnosti, dostopa do finančnih virov ter stanje na področju zakonodaje in institucionalnega okolja. Vsebuje tudi priporočila za izboljšave v okviru proučevanih področij. Študija ugotavlja, da obstaja več učinkovitih elementov v sistemu podpore za podjetništvo brezposelnih. Na voljo so specializirana podjetniška usposabljanja za brezposelne osebe, ki so zainteresirane za ustanavljanje lastnih podjetij in/oziroma samozaposlovanje. Obstaja tudi podpora visoko izobraženim brezposelnim mladim. Slednji imajo dostop do različnih programov usposabljanje in mentoriranja. Nacionalni program vlade je močno poenostavil poslovno okolje za podjetništvo z razvojem spletnih informacijskih portalov in poenostavitvijo administrativnih postopkov. Kljub razpoložljivosti podjetniškega usposabljanja za brezposelne, predvsem za visoko izobražene mlade, obstaja nekaj vrzeli in prostor za izboljšave v sistemu podpore za podjetništvo. Identificirana je vrzel v ponudbi podjetniškega usposabljanja za manj izobražene brezposelne osebe, tiste, ki zgodaj opustijo šolanje in brezposelne v starostni skupini od 25 do 49 let, ki predstavljajo večji del brezposelnih. V Sloveniji zaznavamo odsotnost finančne podpore brezposelnim, ki bi želeli ustanoviti lastno podjetje. Drugo področje za izboljšave pa je poenostavljeno informiranje brezposelnih o možnostih finančnih spodbud za start-upe in njihovo finančno opismenjevanje.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 12077596Slovensko podjetniško demografijo smo analizirali z uporabo zbranih sekundarnih podatkov Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). V AJPES-ovi bazi podatkov je bilo zajetih 63.590 gospodarskih družb in 67.500 samostojnih podjetnikov za leto 2014. Analizo evropskega podjetništva smo izvedli na osnovi zbranih podatkov za 22,347 milijona podjetij strukturne podjetniške statistike nefinančnega sektorja gospodarstva EU-28 za leto 2012, ki jih zbira in ureja Eurostat. Poglobljena analiza stanja na področju slovenskega start-up ekosistema pa je bila izvedena z analizo primarnih podatkov. S spletnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 46 vprašanj, smo anketirali 156 start-up podjetij. Na vprašanja so odgovorili soustanovitelji oz. vodstveni sodelavci start-up podjetij. Pridobljene sekundarne oz. primarne podatke smo analizirali z deskriptivno statistiko in jih prikazali tabelarično in/ali grafično z uporabo orodja MS Excel. Z analizo slovenskih in evropskih podjetij smo proučevali stanje in trende v podjetniškem sektorju in ugotavljali podobnosti in razlike z več vidikov. Na osnovi rezultatov analize smo oblikovali priporočila denarnih in nedenarnih ukrepov ekonomske politike, ki so namenjena spodbujanju gospodarske aktivnosti, konkurenčnosti, odpiranju delovnih mest zaradi ugodnejših in spodbudnejših razmer za poslovanje obstoječih podjetij in ustanavljanje novih podjetij. Priporočila, oblikovana na temelju primarnih podatkov slovenskih start-up podjetij so še posebej dragocena, saj so k njihovemu oblikovanju prispevala tudi podjetja, ki so s svojimi inovativnimi proizvodi usmerjena na globalne trge in že v najzgodnejših fazah svojega življenjskega cikla ustvarjajo večino svojih prihodkov z izvozom in so zato zelo perspektivna in imajo velik potencial. Temeljni cilj raziskave je s priporočili, oblikovanimi na osnovi analize podatkov, prispevati h kreiranju primerne razvitosti podjetniškega ekosistema za ustvarjanje pogojev za uresničevanje podjetniških priložnosti, tako obstoječih kot novih podjetij, kar prispeva k razvoju celotne družbe.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 85752833V prispevku raziskujemo uporabo managementskih orodij med zaposlenimi v slovenskih in hrvaških podjetjih, pri čemer je glavni poudarek na povezavah med trenutno ravnijo uporabe managementskih orodij in vzorcem njihove prihodnje uporabe. Avtorji prispevka so razvili in testirali model za napovedovanje prihodnje uporabe managementskih orodij, na temelju trenutne uporabe managementskih orodij s strani zaposlenih v podjetjih, spoznanj in dognanj teorije planiranega vedenja ter spoznanj glede povezave med informacijami-stališči in vedenjem posameznikov. Rezultati deskriptivne statistike kažejo na različne vzorce uporabe managementskih orodij s strani zaposlenih v slovenskih in hrvaških podjetjih. Med najpogosteje uporabljenimi managementskimi orodji med zaposlenimi v obeh državah, so značilne razlike predvsem pri uporabi zunanjega izvajanja aktivnosti, izjave o poslanstvu in viziji managementa znanja, celovito obvladovanje kakovosti in segmentiranje odjemalcev. Z uporabo strukturnih enačb za testiranje predlaganih relacij v razvitem modelu na vzorcu slovenskih in hrvaških zaposlenih lahko ugotovimo, da ima trenutna raven uporabe managementskih orodij pomembno vlogo pri napovedovanju prihodnje uporabe managementskih orodij v slovenskih podjetjih. Na drugi strani pa so relacije med trenutno in prihodnjo uporabo managementskih orodij statistično neznačilne za hrvaški vzorec. Natančneje, trenutna raven uporabe managementskih orodij ima pozitiven vpliv na prihodnjo uporabo managementskih orodij, Primerjave rezultatov s podatki mednarodnih raziskav izpostavljajo razlike v vzorcih uporabe managementskih orodij med nekdanjimi tranzicijskimi državami (vzorec Slovenije in Hrvaške) in visoko razvitimi državami z dolgo tradicijo tržnega gospodarstva (npr. ZDA, EU 15). Tako je npr. razvidno, da so v bolj razvitih državah v ospredju managementska orodja, katerih temeljnih cilj je podpora oblikovanju dolgoročnih ciljev in podpora managementa odnosov z odjemalci, v nekdanjih tranzicijskih pa so npr. zelo pomembna orodja za optimizacijo delovanja, kot npr. zunanje izvajanje aktivnosti in benchmarking. Na temelju trenutne uporabe managementskih orodij med zaposlenimi, povezav med ravnijo trenutne in prihodnje uporabe managementskih orodij ter vzorcih uporabe managementskih orodij v visoko razvitih ekonomijah, avtorji prispevka razpravljajo o možnem vzorcu prihodnje uporabe managementskih orodij v nekdanjih tranzicijskih državah v Centralni in Srednji Evropi, glede na izkušnje iz visoko razvitih tržnih gospodarstev. Spoznanja avtorjev predstavljajo temeljno izhodišče za zviševanje ravni uporabe managementskih orodij v organizacijah v nekdanjih tranzicijskih državah ter tako posledično pomagajo zmanjševati zaostanek podjetjih v nekdanjih tranzicijskih državah v primerjavi z najbolj razvitimi organizacijami v visoko razvitih ekonomijah, na temelju spremembe vzorca uporabe managementskih orodij.
F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 11958556Namen te raziskave je bil proučiti povezavo med izobraževanjem za socialno podjetništvo in izkušnjami v prosocialnem vedenju na eni strani ter zaznane zaželenosti in izvedljivosti socialnega podjetništva med poslovnimi študentov na drugi strani. Vzorec, ki so ga sestavljali študenti poslovnih ved, je bil izbran zaradi morebitnih implikacij te raziskave na ustreznejše oblikovanje učnih načrtov. V vzorec smo zajeli 512 poslovnih študentov pred diplomo in sicer iz petih držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Slovenije in Makedonije. Gre za primarno raziskavo, ki je pokazala statistično signifikantno pozitivno povezanost med "know what" komponento izobraževanja za socialno podjetništvo in tako zaželenosti kot izvedljivosti socialnega podjetništva. "Know how" komponenta izobraževanja za socialno podjetništvo pa se je pokazala statistično značilno pozitivno povezana z izvedljivostjo socialnega podjetništva. Izkušnje s prosocialnim vedenjem so imele statistično značilno pozitivno povezavo tako z zaželenostjo kot z izvedljivostjo socialnega podjetništva. Rezultati raziskave so pomembni ker opozarjajo na to da je smiselno, da bi izobraževalni programi socialnega podjetništva vključevali tudi pridobivanje izkušenj s prostovoljstvom, aktivizmom in donacijami. Tovrstne dejavnosti namreč osredotočajo pozornost učencev na socialne probleme in jim omogočajo, da bi se angažirali in našli primerne rešitve.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 12685596