Lek/Sandoz proizvaja z biosinteznim postopkom pomemben zaviralec imunskega sistema FK506 (takrolimus), ki se uporablja po operativnem posegu presajanja organov. Gre za dodeljen patent v ZDA, na osnovi patentne aplikacije, ki smo jo raziskovalci Acis Bio in Biotehniške fakultete vložili skupaj z raziskovalci Leka/Sandoza leta 2011 (WO 2011/004008 A1, EP2451955 A1). Patent ščiti uporabo encimskega sistema za biosintezo nenavadne podaljševalne enote alilmalonata in je uporaben za izboljšanje industrijskega biosinteznega postopka oziroma zmanjševanje biosinteze neželenih FK506-podobnih nečistoč, ki bistveno otežujejo postopke izolacije, kar negativno vpliva na ekonomiko postopka za izolacijo tega pomembnega imunosupresorja. Torej, gre za pomembno odkritje, ki ima veliko uporabno vrednost. Kot ugotavljamo, ima ta encimski sistem neposreden vpliv tudi na novo tehnologijo, ki jo razvijamo tudi v sklopu programa in ARRS projekta.
F.06 Razvoj novega izdelka
COBISS.SI-ID: 4523896V patentni prijavi je predstavljena komercialno uporabna ko-kultivacija kvasovk in propionskih bakterij. Acies je razvit pristop opisane ko-kultivacije uporabil v projektu izkoriščanje odpadne sirotke za proizvodnjo vitamin B12. Sirotka je stranski product pri proizvodnji sira oz. skute in ima zelo veliko vsebnost organskih snovi (visok KPK), in kot tako je zelo velik onesnaževalec voda in okolja. Propionske bakterije so poznan producent vitamin B12, ampak hkrati proizvajajo še organske kisline, v bioprocesu s ko-kultivacijo kvasovk le-te porabijo te organske kisline za rast in tako na koncu bioprocesa dobimo biomaso obogateno z vitaminom B12 in očiščeno vodo. V sklopi raziskav na propionskih bakterijah, in uporabi sirotke kot sekundarne surovine smo vložili patentno aplikacijo (COBISS.SI-ID 4588152) in nedavno pridobili EU projekt SME Instrument v vrednosti 1,8mil Eurov (WHEY2VALUE - GRANT AGREEMENT NUMBER — 697958). Acies sedaj gradi pilotno proizvodno linijo v bližini Ljubljane volumna okoli 20m3.
F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov
COBISS.SI-ID: 4588152Prof. Mandič Mulec je bila v letu 2015 vabljena predavateljica na PHRI, Univerzi Rutgers, New Jersey Medical School v ZDA , kjer je predstavila raziskovalne dosežke o sorodstveni diskriminaciji bakterij in mehanizmih, ki preprečujejo prevlado mutant, ki ne vlagajo v skupno dobro. Sorodno tematiko z naslovom "Social games and quorum sensing of Bacillus subtilis : je predstavila kot vabljena predavateljica na Inštitutu za matematično biologijo ( German Research Center for Environmental Health, Neuherberg, Nemčija)[COBISS.SI-ID 4545400]. Poleg tega je bila povabljena med 100 raziskovalcev, ki so bili izbrani iz vsega sveta na 1. Konferenco »Mechanisms of Interbacterial Cooperation and Competition«, ki jo je organiziralo v letu 2015 Ameriško društvo mikrobiologov (ASM) v Washingtonu[COBISS.SIID 4519288). Predavala je tudi na mednarodni konferenci "Bacterial genetics and ecology (BAGECO 13) v Milanu in sicer o vplivu horizontalnega prenosa na socialne odnose v združbah sestavljenih iz različnih sevov Bacillus subtilis.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 4522360Prof. Smole Možina je sodelovala pri pripravi in je vključena v izvedbo Msc študija "Varnost v živilski verigi", ki ga od leta 2006 naprej izvaja 5 evropskih univerz, vključenih v "Euroligo Univerz s študiji o življenju", in Biotehniška fakulteta. 25-urni kurz se izvaja na Univerzi BOKU na Dunaju, Avstrija, v okviru enega od obveznih študijskih modulov že več let in tematika je posredno vezana na področje projekta (COBISS3737464, 3991672, 4268664)
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 4547448Doktorsko delo Jasne Kovač, ki je nastalo pod mentorstvom prof. S. Smole Možina, obravnava odpornost bakterij C. jejuni proti antibiotikom – v Sloveniji in širšem centralno-evropskem prostoru. Poleg izrazito podcenjene prevalence kampilobakterioze pri ljudeh je z molekularnimi pristopi (tipizacijo MLST in sekvenčno analizo regije QRDR gena gyrA, vpletenega v odpornost proti ciprofloksacinu), potrdila klonsko širjenje te rezistence z najpogostejšim klonskim kompleksom. K reševanju problema rezistence je aktivno prispevala z raziskavo naravnih protimikrobnih snovi, inhibitorjev izlivnih sistemov bakterij in modulatorjev odpornosti. Potrdila je α-pinen kot izjemno učinkovit modulator zaradi zaviranja izlivnih proteinov in povečanja prepustnosti celične membrane. Rezultati so bili do sedaj objavljeni v 8 znanstvenih publikacijah, poglavju monografije in več kongresnih predstavitvah. J. Kovač je prejela nagrado za najuspešnejšo doktorandko l. 2015 doktorskega študija Bioznanosti BF-UL.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 4536696