Izvedli smo telefonsko anketo med 3099 naključno izbranimi lastniki gozdov o razumevanju gospodarjenja z gozdovi in gospodarnosti. S strukturnim modeliranjem v programski opremi EQS smo poiskali povezave med koncepti gospodarjenja in vzroki za negospodarno upravljanje. Ugotovili smo, da lastniki razumejo gospodarjenje z gozdovi kot mešanico treh konceptov: 1) vzdrževalski koncept gospodarjenja (MAINT), kjer je gospodarjenje z gozdom razumljeno kot vzdrževanje in ohranjanje gozdne posesti, čistega okolja in nadaljevanju dela, kot so ga začeli predniki; 2) ekosistemski koncept (EM), ki poudarja pomen dela s sestoji za ohranjanje zdravja gozdnega ekosistema za naslednje generacije; in 3) ekonomski koncept (ECON), kjer je gospodarjenje z gozdom razumljeno predvsem kot dejavnost za ustvarjanje denarnih koristi. Koncepti med seboj močno korelirajo, posebej MAINT in EM, kar nakazuje, da lastniki razumejo gospodarjenje z gozdom kot izrazito večnamensko. Vzroke za negospodarjenje smo strnili v tri glavne: fizične omejitve v okolju in trgih lesa ter pomanjkanje znanja (MINOR); neoznačenost meja in njihovo nepoznavanje ter pomanjkanje časa (MAJOR); ter konceptualni razlogi, kot sta nepotreba po lesu ter varčevanje za primere večjih potreb (CONCEP). Vendar pa smo dokazali, da med koncepti gospodarjenja in glavnimi razlogi za negospodarjenje ni znatnih korelacij (r ≤ 0,30), kar pomeni, da izrazito ekosistemsko razumevanje gospodarjenja, ki bi nasprotovalo aktivnejšemu poseganju v sestoje, ni pomemben dejavnik za neizkoriščanje možnega poseka v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 4062118
Na območju dinarskega gorovja na Slovenskem smo analizirali vpliv talnih značilnosti na rast jelke. Rastišče na visokem krasu je značilno po številnih vrtačah in skalnih blokih, ki vplivajo na mikrorastiščne razlike topografskih dejavnikov in razvoja tal na majhnih prostorskih merilih. Temeljnični prirastek dreves in višinska rast sta bila ocenjena na podlagi dendrometrijske analize dominantnih jelk (n = 65) na sistematični mreži 50 x 50 m. Ocenjena je bila kompeticija med drevesi na vzorčnih ploskvah in razvoj tal na območju izbranih dreves na podlagi morfoloških značilnosti talnih horizontov. Na modelnem raziskovalnem območju so bile kemične in fizilane lastnosti tal ugodne za rast dreves. Globina tal in talnih horizontov, deleži talnih tipov in združb tal na območjih izbranih dreves so bili odločilni dejavniki za rast dreves. Na višinsko in debelinsko rast dreves so vplivali tudi starost dreves in intenzivnost kompeticije, vsebnost vode v tleh in položaj dreves glede na topografske značilnosti rastišč. S kompeticijo med drevesi se je najhitreje zmanjšal temeljnični prirastek dreves na združbi izpranih tal. Na podlagi koeficienta determinacije in statistično značilne odvisnosti med višinsko rastjo dreves in talnimi združbami v zadnjih 100 letih je bil potrjen kumulativen vpliv talnih značilnosti na višinsko rast dreves.
COBISS.SI-ID: 3966118
S pomočjo mikrosatelitskih markerjev je bila proučevana genetska struktura naravnega sestoja divje češnje (Prunus avium L) v Sloveniji. Z analizo osmih lokusov smo med 217 analiziranimi drevesi potrdili samo 67 različnih multilokusnih genotipov (MLGs), kar nakazuje na visok delež vegetativnega razmnoževanja v sestoju. Ob upoštevanju dreves generativnega izvora kaže sestoj šibko prostorsko-genetsko strukturo (SGS) (Sp = 0.011), z značilnim koeficientom sorodnosti v prvem razredu oddaljenosti (( 40 m). Z vključitvijo vseh dreves v analizo (generativni + vegetativni izvor) je intenziteta SGS v sestoju višja (Sp = 0,149). Analiza je pokazala, da so drevesa znotraj klonskih skupin močno prostorsko grupirana ter da k prostorski 'grupaciji' posameznih klonov pripomorejo tudi gozdne poti, potoki in jarki, ki predstavljajo ovire razrasti korenin ter na ta način ovirajo vegetativno razmnoževanje ob pomoči odganjkov iz korenin. Znotraj posameznih klonskih skupin smo na posameznih lokusih odkrili relativno visok delež somatskih mutacij, kar dodatno povečuje kompleksnost genetske strukture sestoja.
COBISS.SI-ID: 4146854
Skupinsko odločanje je pomemben del večkriterijskega odločanja in s tem tudi metode analitičnega hierarhičnega procesa (AHP). Cilj prispevka je bila primerjava različnih metod združevanja v skupinskem AHP. Izbrali smo sedem enostavnih tehnik združevanja individualnih ocen v skupinsko oceno, ki bi lahko bile zanimive za uporabo v aplikacijah. Za ocenjevanje in primerjavo metod smo razvili tri nove mere ocenjevanja: skupinsko evklidsko razdaljo, skupinski kriterij minimalnih kršitev in skupinsko razdaljo med utežmi. Sedem izbranih tehnik združevanja smo uporabili na teoretičnem primeru in njihove rezultate ocenili s tremi novimi merami ocenjevanja, z indeksom zadovoljstva in z indeksom ustreznosti. Izvedli smo še študijo primera izbire optimalne konstrukcije za industrijsko gradnjo. Na tem primeru smo poleg sedmih izbranih tehnik združevanja uporabili še dve novi dvostopenjski metodi. Vseh devet metod združevanja smo ocenili z vsemi petimi merami ocenjevanja. Rezultati so pokazali, da niso vse metode združevanja v skupinskem AHP enako primerne in da je izbira metode odvisna od specifičnosti problema, ki ga rešujemo.
COBISS.SI-ID: 2293897
Poznavanje odziva gozda na hkratne vplive različnih motenj je pomembno, še posebej v luči klimatskih sprememb. V prispevku smo proučevali hkratni vpliv zmanjševanja zastiranja zgornje drevesne plasti in objedanja rastlinojedcev na pomlajevanje v pragozdnem rezervatu in okoliških gospodarskih gozdovih na dinarskih rastiščih jelke (Abies alba Mill) in bukve (Fagus sylvatica L.). Sestojno dinamiko smo kvantificirali s pomočjo analize sestojnih vrzeli, vpliv objedanja pa z rekonstrukcijo gostot velikih rastlinojedov v preteklosti. Reakcije gozda smo analizirali s pomočjo več ponovitev meritev gostot in višinske strukture mladja na ograjenih površinah in na neograjenih ploskvah v pragozdnem rezervatu. Večino sestojnih vrzeli (71%) je nastalo zaradi odmiranja jelke v zgornjem sloju. Sestojne vrzeli so se širile in nastajale postopno, prekrivale pa so 17 % površine pragozdnega rezervata. V zadnjih 26 letih je v pomlajevanju prevladovala bukev, ki se je tudi uspešno vraščala v zgornje sestojne plasti. V prehrani rastlinojedcev priljubljena jelka in gorski javor (Acer pseudoplatanus L.) sta v ogradah normalno preraščala v višje sestojne položaje, zunaj ograd pa preraščanja obeh vrst ni bilo, kar nakazuje močan vpliv velikih rastlinojedov na sukcesijske procese v gozdu po odmiranju jelke v zgornji drevesni plasti v prid dominance bukve. Glede na to, da pričakujemo povečano odmiranje gozdov zaradi klimatskih sprememb in nespremenjene gostote velikih rastlinojedcev, bodo podobne raziskave interakcijskih učinkov različnih dejavnikov vse pomembnejše tudi v prihodnje.
COBISS.SI-ID: 3956390