Škoda, ki jo z napadi na živino povzročajo zveri, je eden izmed glavnih izzivov pri upravljanju z velikimi plenilci po vsem svetu. Za preprečevanje škode se uporabljajo različni upravljavski ukrepi, od ubijanja plenilcev do zaščite živine. V okviru te pregledne študije smo v sodelovanju z dvema tujima raziskovalcema pregledali učinkovitost različnih ukrepov. Rezultati so pokazali, da upravljavske prakse pogosto temeljijo na nepreverjenih metodah. Le 12 študij je doseglo znanstvene standarde, ki omogočajo oblikovanje zanesljivih sklepov. V splošnem so se ne-smrtonosni ukrepi (npr. pastirski psi, ograde) izkazali za bistveno bolj učinkovite kot odvzem plenilcev. Med ne-smrtonosnimi ukrepi jih je 80 % pokazalo učinkovito zmanjšanje škod, medtem ko je bil odvzem plenilcev učinkovit le v 29 %. Po odstranitvi plenilcev so se škode v mnogih primerih celo povečale, kar je najverjetneje posledica porušene socialne strukture v populaciji plenilcev. Študija na volkovih je na primer pokazala, da se po izgubi katerega izmed ključnih članov tropa zmanjša njihov lovni uspeh pri lovu na naravni plen, kar vodi v povečanje plenjenja domačih živali. Na podlagi rezultatov študije smo pripravili upravljavska priporočila, na podlagi katerih bi lahko zmanjšali težave, s katerimi se soočajo rejci domačih živali, obenem pa prispevali k ohranitvi prostoživečih zveri ter nemotenem delovanju naravnih ekosistemov. O raziskavi so po njeni objavi poročali številni svetovni in slovenski mediji.
COBISS.SI-ID: 4506790
V članku smo analizirali politične dokumente v petih evropskih državah (Slovenija, Španija, Nemčija, Norveška, Finska) in odkrili, da imajo različne politike Evropske Unije (EU) močan vpliv na nacionalne politike rabe lesa za energijske namene. Z metodološkim pristopom, ki je kombiniral horizontalne in vertikalne interakcije med politikami, smo odkrivali značilnosti politik na treh nivojih: ciljih politik, političnih instrumentih ter tematskih elementih in izvrševanju. Vseh pet držav je bilo analiziranih glede instrumentov politik, ki posredno ciljajo na povpraševanje po lesu za energijske namene (npr. podporne sheme za OVE, sistem fiksnih zagotovljenih odkupnih cen, subvencije). Med državami predstavljajo nacionalne strategije proizvodnje in rabe lesa za energijske namene potencialne sinergijske učinke pri ustvarjanju novih delovnih mest in gospodarsko blaginjo. Poleg tega te strategije predvidevajo potencialne kompromise z ohranjanjem biotske raznovrstnosti gozdov (npr. preprečujejo spravilo odmrlega lesa iz gozdov) in zagotavljanjem ostalih funkcij in vlog gozdov
COBISS.SI-ID: 4085926
Urbanizacija vpliva na krajinske procese, o katerih sklepamo na podlagi krajinske zgradbe in njenih strukturnih vzorcev. Gozdna zemljišča so pogosto privzeta kot prostorska rezerva za potrebe urbanizacije, hkrati pa predstavljajo zadnje ostanke naravnega okolja. V raziskavi smo analizirali (1) spremembe gozdnatosti na območju primestnih gozdov Ljubljane med letoma 1975 in 2012, (2) njihovo povezljivost in zaščitne pasove ohranitvenih območij kot enega od izhodišč za vzdrževanje biotske pestrosti. V zadnjih 40 letih so na gozdove s pomembnimi jedri notranjega gozdnega okolja vplivale krčitve za nova naselja in kmetijsko rabo zemljišč, toda krčitve niso segale globlje od gozdnih robov. Pomembnejša je bila fragmentacija gozdov ob izgradnji avtocestnih pasov in obvoznice. Na območju Ljubljane so bile na podlagi prostorskega modela, izpeljanega iz teorije grafov, ocenjene spremembe povezljivosti in prekinitve povezanosti v dveh časovnih obdobjih. Za prostorsko planiranje je pomembna ocena o visoki gozdnatosti in ugodni razmestitvi gozdnih zaplat z jedri notranjega gozdnega okolja, zaradi česar danes ni ogrožena njihova povezanost; najšibkejša povezanost pa izhaja iz središča Ljubljane proti jugovzhodu. Ob vrednotenju biotske pestrosti primestnih gozdov je treba upoštevati tudi povezljivost jedrnih območij gozdov kot enega od pomembnih meril za ocenjevanje ugodnega ohranitvenega stanja habitatnih tipov.
COBISS.SI-ID: 4402598
Vse večji delež gozdov, poškodovanih zaradi naravnih motenj, potencialno povečuje nevarnost za nastanek nezgode pri sanaciji poškodovanih gozdov. Glavni cilj študije je bil raziskati pojavnost nezgod glede na vrsto in vzrok sečnje. Analiziranih je bilo 316 nezgod poklicnih sekačev, ki so se zgodile med sečnjo in izdelavo v slovenskih državnih gozdovih v 7 letnem obdobju. Izbrana sta bila dva binarna logistična modela z uporabo AIC metode kot kriterija za merjenje relativne primernosti statističnega modela za dane podatke. Rezultati kažejo, da se pojavnost nezgod povečuje z naklonom terena in količino posekanega lesa. V nasprotju s pričakovanji je največja pojavnost nezgod pri sečnji in izdelavi posameznih zdravih in nepoškodovanih dreves, manjša pri sečnji zaradi spremembe namembnosti zemljišč, ki je podobna kot pri golosečnji, najmanjša pa pri sečnji poškodovanih dreves zaradi biotskih ali abiotskih vzrokov. Pri analizi posameznih vzrokov za nezgodo se je izkazalo, da je najmanj nevarno delo pri drevesih poškodovanih zaradi insektov, ognja ali emisij, najbolj pa pri sečnji dreves poškodovanih zaradi žleda in snega. Rezultati kažejo, da je poleg naravnih dejavnikov verjetnost za nezgodo pri sečnji odvisna od časa trajanja nevarnosti, načina sečnje in značilnosti drevesa. Na osnovi rezultatov nakazujejo, da morajo biti ukrepi za zmanjševanje pojavnosti nezgod usmerjeni v rutinski način dela in prilagajanje delovnega ritma in tehnike dela delovnim razmeram.
COBISS.SI-ID: 4432038
Prispevek s pomočjo petdelnega okvira, t. i. okvira DPSIR, ki vključuje gonilne sile - obremenitve - stanje - vplive - odzive, orisuje možne scenarije razvoja visokogorskih območij v Evropi in območij okrog polarne gozdne meje. Izhajajoč iz treh globalnih scenarijev in štirih Evropskih scenarijev razvoja ter s pomočjo serije ekspertnih delavnic, smo razvili štiri vizije razvoja teh območij, ki smo jih kvantificirali po izbranih kazalcih. Vsebinska analiza kaže, da dva globalna dejavnika (klimatske spremembe in sprememba raba zemljišč) močno omejujeta izbiro možnih poti razvoja, kar interpretiramo kot posledico pragmatizma v znanosti in politiki. Z matematičnim programiranjem smo pokazali, da pragmatizem vodi do izbire razvojne poti, ki je sicer optimalna za približanje k ciljem globalne klimatske politike in gospodarske rasti, a pri tem zgreši smeri razvoja, ki bi lahko bile inovativne in vodile do trajnejših rešitev.
COBISS.SI-ID: 4580006