Pomemben vzrok smrtnosti medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem so prometne nezgode na cestah in železnicah V študiji smo analiziral smrtnost slovensko-hrvaškega dela populacije rjavega medveda zaradi povozov ter ocenili pomen povozov z vidika širjenja medvedje populacije proti Alpam. Študija predstavlja ključen korak z vidika učinkovitega preprečevanja povozov medvedov, kar je pomembno tako z vidika varstva te zavarovane vrste, kot tudi z vidika zagotavljanja prometne varnosti za voznike. Za analizo smrtnosti v prometu zaradi trkov medvedov z vozili na cestah in železnicah smo uporabili podatke o odvzetih medvedih v Sloveniji in na Hrvaškem. Analizirali smo spolno in starostno strukturo povoženih medvedov ter časovne (letne in sezonske) trende povozov. Za slovenski del populacije smo izračunali tudi delež smrtnosti, glede na rekonstruirano stanje živečih medvedov ter za alpski del izračunali demografsko samoobnovljivost tega dela populacije ter vpliv povozov nanj. Na podlagi pridobljenih podatkov smo identificirali kritične odseke prometnic ter za njih pripravili akcijski načrt z ukrepi za preprečevanje povozov. Ti ukrepi vključujejo: (i) postavitev zvočnih odvračalnih naprav na državnih cestah in železniških progah, (ii) postavitev dinamičnih prometnih znakov, ki jih bodo aktivirali cesti se bližajoči medvedi oz. druge večje vrste prostoživečih živali in (iii) postavitev električne ograje na avtocestah.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 4261798V sklopu mednarodne zveze za krajinsko ekologijo IALE Europe smo 18. in 19. Junija 2015 organizirali mednarodno tematsko delavnico "Krajinska ekologija urbanih gozdov: krepitev ekosistemskih storitev". V sklopu delavnici smo raziskovali nove načine razumevanja, kartiranje in upravljanje ekosistemskih storitev v urbanem gozdarstvu in kmetijstvu, vključno z njihovimi omejitvami in prihodnjih možnosti. Ob tem smo poudarili vlogo krajinske ekologije in prispevek IALE-Europe v tem razvoju in prihodnjih trendih. Na delavnici so se zbrali raziskovalci, praktiki, načrtovalci politike, doktorski in podiplomiski študentje iz vsega sveta, da bi raziskali nove ideje za trajnostno gospodarjenje z mestnimi gozdovi.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
V sodelovanju z Gozdarski inštitut Slovenije in Zavodom za gozdove smo organizirali dvodnevno delavnico Pogled na žled. Namen delavnice je bil predstaviti znanje in raziskave o ukrepih po ujmah širši javnosti, predvsem posameznikom, ki so neposredno povezani z ukrepi, lastnikom gozdov, revirnim gozdarjem, ter drugim. Ujme so naraven pojav in poleg gospodarske škode pomenijo tudi priložnost za oblikovanje gozda z večjo starostno, strukturno in vrstno raznolikostjo. Tak gozd ima izboljšane habitatne razmere in povečuje biotsko pestrost. Žled je dokaj neselektivna ujma, zato je težko razviti priporočila za povečanje odpornosti gozdnih sestojev, pa vendarle raziskave nakazujejo, da so odpornejši sestoji, kjer se redno gospodari oz. so negovani, malopovršinsko-raznomerni in mešani. Nega gozda postaja vse dražja, državnih spodbud zanjo je vse manj. Iz raziskovalnega dela sledi, da je mogoče nego z upoštevanjem načela osredotočenja poceniti. Raziskave kažejo, da bo umetna obnova (sajenje) potrebna tam, kjer je nevarnost erozije, na najbogatejši rastiščih in kjer primanjkuje zadostno število semenskih dreves. Potrebno je preizkušanje alternativnih, pogosto cenejših oblik sanacije.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 279506176V monografiji smo opisali ekološke in floristične značilnosti naravnih gozdnih združb črnega in rdečega bora ter rušja v alpskih dolinah, na karbonatni podlagi. V gozdni rastiščni tip Bazoljubno borovje uvrščamo naravne sestoje rdečega (Pinus sylvestris) in (ali) črnega bora (Pinus nigra), ki uspevajo na zelo strmih do prepadnih dolomitnih pobočjih ali na erozijskih območjih na kamniščih ali plitvih rendzinah od podgorskega do zgornjegorskega pasu v alpskem, predalpskem, dinarskem, preddinarskem, redko tudi v subpanonskem in submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije. Navadno poraščajo majhne površine in njihov delež v skupni površini gozdnih rastišč v Sloveniji je zelo majhen. Naravna nahajališča bazoljubnega borovja so ena izmed najbolj skrajnih rastišč za uspevanje gozda, kjer listavci niso konkurenčni. Oba bora se uveljavljata tudi kot pionirja na bukovih rastiščih, vendar se v njune pionirske sestoje kmalu začne pomlajevati bukev, tako da ju postopno izloči. Zaradi ekološke in floristične podobnosti razmeroma težko ločujemo prvobitna bazoljubna borovja od drugotnih. Najbolj naravni sestoji uspevajo na najbolj skrajnih rastiščih, kamor človek s sečnjo navadno ni posegal. K bazoljubnemu borovju prištevamo tudi dolinsko ruševje, ki gradi (dolgo)trajne pionirske stadije na hudourniških vršajih in ledeniškem gradivu v alpskih dolinah ali na zelo strmih erozijskih območjih še v pasu bukovih gozdov. Ti gozdni sestoji imajo predvsem varovalno vlogo in velik pomen kot ena izmed najbolj ohranjenih in prvobitnih oblik naravne gozdne vegetacije. So tudi življenjski prostor številnih zavarovanih ali ogroženih rastlinskih vrst, med njimi nekaterih endemitov.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 279568384Gozdnogospodarsko načrtovanje je ključni del upravljanja gozdov in pomembno orodje za izvajanje gozdne politike. Družba se spreminja hitreje kot gozdni ekosistemi, čemur se mora načrtovanje smiselno prilagajati. V prispevku presojamo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti sedanje zasnove načrtovanja ter argumentiramo prednostne naloge in možnosti dopolnitve nekaterih področij načrtovanja. Prispevek kritično presoja zasnovo, vsebino, normativno urejenost načrtovanja, ustreznost odzivanja na družbene zahteve, usmerjenost v prihodnje izzive, prijaznost do uporabnika, izvajalce načrtovanja, vlogo politike v usmerjanju načrtovanja, tehnološko podhranjenost informacijskega sistema, ter možnosti za uvajanje novih vsebin v načrtovanje.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso