http://web.bf.uni-lj.si/go/gsd2016/ V aprilu 2016 smo organizirali tradicionalne 33. Gozdarske študijske dni z naslovom Invazivne tujerodne vrste (ITV) v gozdovih ter njihov vpliv na trajnostno rabo gozdnih virov. Program posvetovanja je pokrival vse vidike ITV. Namen študijskih dni je bil spoznati nova znanstvena dognanja (in praktične izkušnje), ki obravnavajo ITV, njihov pomen in učinke na gozd in gozdarstvo Slovenije. Predstavljeni prispevki na temo IT bodo vplivali na krepitev zavesti o spremembah, ki bodo bistveno vplivale na življenje na Zemlji v prihodnosti ter vzpodbudile premišljanje o nujnosti pospeševanja tako vlaganja v tehnologije, ki omogočajo preprečitev širjenja škodljivih organizmov ali njihovo morebitno koristno uporabo. Z ozirom na številne poljudne zapise v dnevnem časopisju in strokovne objave iz drugih raziskovalnih panog (npr. kmetijstvo, meteorologija, biologija) gozdarstvo močno zaostaja pri seznanjanju stroke in širše javnosti o tej pomembni temi, ki bo močno spremenila tudi gozd in gozdarstvo. Vsebinski sklopi so bili: 1. Invazivne tujerodne vrste – ITV (definicije in zakonodaja, poti invazije ITV v svetu, ITV v Evropi in v Sloveniji, ITV in ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev), 2. Prisotne in potencialno nevarne ITV v Sloveniji (posebni nadzori ITV, invazivne tujerodne rastline), 3. Vplivi na gozd in gozdarstvo (invazivne tujerodne rastline v gozdovih po žledolomu 2014, ocenjevanje širjenja invazivnih rastlinskih vrst z daljinskim zaznavanjem, modeli za ocenjevanje mogočih učinkov ITV v Sloveniji, spremembe v slovenskih gozdovih, ki so rezultat delovanja ITV – fitocenološki pogled, alternativne koristi ITV, vplivi ITV na gozdnato krajino, tehnologije izkoreninjenja ITV, gozdnogospodarski načrti in ITV). Posvetovanja se je udeležilo 62 avtorjev, ki so v 31. prispevkih prikazali rezultate svojih raziskav, vsi prispevki so v Zborniku posvetovanja.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 284112640http://web.bf.uni-lj.si/go/gsd2015/ Temeljna zakonodaja o gozdovih je bila sprejeta pred več kot dvajsetimi leti. Od takrat do danes ni bila deležna bistvenih popravkov. Gozdnogospodarski načrti in druge opravljene analize kažejo, da trendi razvoja gozdov in gozdarstva niso vzpodbudni. Kronične težave s financiranjem vlaganj v gozdove, težave pri delovanju javne gozdarske službe, ne-realizacija številnih načrtovanih ukrepov, iztek koncesijskih pogodb za izkoriščanje državnih gozdov, razvojno šibka predelava lesa, nedorečeno razmerje med zasebnim in javnim ter številni drugi problemi jasno kažejo, da razmere terjajo spremembe. Za podporo utemeljenemu spreminjanju zakonodaje smo organizirali študijske dneve, kjer so različni razpravljavci analizirali obstoječo zakonodajo in opozarjali na pomanjkljivosti. Predavatelji so bili eksperti in deležniki s področja gozdov in gozdarstva. Posvetovanje je pokazalo, da je veliko problemov, ki trajajo že dalj časa ter da bo potrebno pristopiti k celoviti prenovi zakonodaje.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 279134976http://zled.gozdis.si/z-delavnico-pogled-na-zled-o-gozdnogospodarskih-in-gozdnogojitvenih-ukrepih-po-zledu/ V sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Zavodom za gozdove smo organizirali dvodnevno delavnico Pogled na žled. Namen delavnice je bil predstaviti znanje in raziskave o ukrepih po ujmah širši javnosti, predvsem posameznikom, ki so neposredno povezani z ukrepi, lastnikom gozdov, revirnim gozdarjem, ter drugim. Ujme so naraven pojav in poleg gospodarske škode pomenijo tudi priložnost za oblikovanje gozda z večjo starostno, strukturno in vrstno raznolikostjo. Tak gozd ima izboljšane habitatne razmere in povečuje biotsko pestrost. Žled je dokaj neselektivna ujma, zato je težko razviti priporočila za povečanje odpornosti gozdnih sestojev, pa vendarle raziskave nakazujejo, da so odpornejši sestoji, kjer se redno gospodari oz. so negovani, malopovršinsko-raznomerni in mešani. Nega gozda postaja vse dražja, državnih spodbud zanjo je vse manj. Iz raziskovalnega dela sledi, da je mogoče nego z upoštevanjem načela osredotočenja poceniti. Raziskave kažejo, da bo umetna obnova (sajenje) potrebna tam, kjer je nevarnost erozije, na najbogatejši rastiščih in kjer primanjkuje zadostno število semenskih dreves. Potrebno je preizkušanje alternativnih, pogosto cenejših oblik sanacije.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 279506176V monografiji smo opisali ekološke in floristične značilnosti naravnih gozdnih združb črnega in rdečega bora ter rušja v alpskih dolinah, na karbonatni podlagi. V gozdni rastiščni tip Bazoljubno borovje uvrščamo naravne sestoje rdečega (Pinus sylvestris) in (ali) črnega bora (Pinus nigra), ki uspevajo na zelo strmih do prepadnih dolomitnih pobočjih ali na erozijskih območjih na kamniščih ali plitvih rendzinah od podgorskega do zgornjegorskega pasu v alpskem, predalpskem, dinarskem, preddinarskem, redko tudi v subpanonskem in submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije. Navadno poraščajo majhne površine in njihov delež v skupni površini gozdnih rastišč v Sloveniji je zelo majhen. Naravna nahajališča bazoljubnega borovja so ena izmed najbolj skrajnih rastišč za uspevanje gozda, kjer listavci niso konkurenčni. Oba bora se uveljavljata tudi kot pionirja na bukovih rastiščih, vendar se v njune pionirske sestoje kmalu začne pomlajevati bukev, tako da ju postopno izloči. Zaradi ekološke in floristične podobnosti razmeroma težko ločujemo prvobitna bazoljubna borovja od drugotnih. Najbolj naravni sestoji uspevajo na najbolj skrajnih rastiščih, kamor človek s sečnjo navadno ni posegal. K bazoljubnemu borovju prištevamo tudi dolinsko ruševje, ki gradi (dolgo)trajne pionirske stadije na hudourniških vršajih in ledeniškem gradivu v alpskih dolinah ali na zelo strmih erozijskih območjih še v pasu bukovih gozdov. Ti gozdni sestoji imajo predvsem varovalno vlogo in velik pomen kot ena izmed najbolj ohranjenih in prvobitnih oblik naravne gozdne vegetacije. So tudi življenjski prostor številnih zavarovanih ali ogroženih rastlinskih vrst, med njimi nekaterih endemitov.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 279568384Gozdnogospodarsko načrtovanje je ključni del upravljanja gozdov in pomembno orodje za izvajanje gozdne politike. Okvirni družbeni pogoji se spreminjajo hitreje kot gozdni ekosistemi, čemur se mora načrtovanje smiselno prilagajati. V raziskavi smo analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti sedanje zasnove načrtovanja ter predlagali prednostne naloge in možne dopolnitve nekaterih področij načrtovanja.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 281088768