Cilj študije je bil raziskati vpliv različnih morfologij nanofibrilirane celuloze (NFC), pridobljenih po različnih postopkih sušenja, na dovzetnost reakcije acetiliranja. Acetiliranje NFC smo spremljali v odvisnosti od različnih reakcijskih časov in koncentracij katalizatorja. Lastnosti pridobljenih produktov smo primerjali z nemodificiranimi komponentami in določili optimalne pogoje kemične reakcije. S postopkom estrenja vplivamo na spremembo površinskih, termičnih in kristaliničnih lastnosti nanofibrilirane celuloze, pri čemer morfološka oblika vhodne komponente pomembno vpliva na stopnjo teh sprememb. Delež acetiliranja NFC se s podaljšanim reakcijskim časom povišuje neodvisno od izbranega postopka predobdelave vzorcev (sušenje ali dehidracija z izmenjavo topil), medtem ko z vhodno obliko NFC in koncentracijo katalizatorja lahko kontrolirano uravnavamo stopnjo substitucije acetiliranih produktov. Dehidracija z izmenjavo topil je, glede na stopnjo ohranitve morfoloških in kristaliničnih lastnosti acetilirane NFC, najprimernejša metoda predobdelave za postopek kemične modifikacije z estrenjem. Sušenje z zamrzovanjem je učinkovita in časovno manj zahtevna tehnika predobdelave NFC in služi kot alternativa postopku dehidracije z izmenjavo topil. Istočasno ne vpliva na spremembo morfologije ali strukturnih lastnosti kemijsko modificiranih nanofibril. Nižja vsebnost vode v reakcijskem sistemu omogoča hitrejši potek reakcije in doseganje enakih ali celo višjih vrednosti stopnje substitucije ob uporabi manjših količin katalizatorja.
COBISS.SI-ID: 2454921
Pripravljene so bile taninske pene, izdelane iz ekstrakta tanina smreke (Picea abies) in obmorskega bora (Pinus pinaster). Proučevan je bil vpliv sestave in deleža procianidinov na gostoto pen, strukturo por in homogenost ter tlačno trdnost in tlačni modul izdelanih pen. Ugotovili smo, da obstaja optimalna količina smrekovega tanina, ki se odraža v peni z najmanjšo gostoto. Homogenost sestave smo povezali z deležem sredstva za premreženje, medtem ko delež površinsko aktivnega sredstva bistveno vpliva na morfologijo celic. Delna zamenjava borovega tanina s smrekovim zniža temperaturo med penjenjem ter vpliva na znižanje tlačne trdnosti in modula pen. Največji vpliv na potek reakcije je imel delež polifenolov ali obratno delež nečistoč (celuloznih sladkorjev), prisotnih v ekstraktu tanina.
COBISS.SI-ID: 1132970
Medletna plastičnost sekundarnih tkiv dreves, ki rastejo v različnih okoljskih razmerah še ni dovolj raziskana. Raziskali smo ksilem in floem smreke (Picea abies) iz treh zelo različnih rastišč v zmernem klimatskem pasu. Opravili smo dendrokrološko analizo za obdobje 1932-2010, in raziskali histometrične značilnosti celic ksilemskih in floemskih branik nastalih v letih 2009-2011. Razlike v zgradbi ksilema in floema so pokazale, da obstaja plastičnost sezonske dinamike kambijeve produkcije in celične diferenciacije na ksilemski in floemski strani. Anatomske posebnosti celic ksilema in floema pri smreki nakazujejo, da so pretežno odvisne od rastišča. Znatno so variirale med rastišči, a so bile pri drevesih iz istega rastišča dokaj enakomerne med različnimi leti. (Rani) ksilem in floem nastal v prvem delu rastne sezone sta imela stabilno zgradbo, kar nakazuje njun velik pomen za preživetje drevesa. Dendroekološke analize so pokazale, da je bila rast na splošno bolj odvisna od temperatur kot od padavin. Rastni odzivi na spremenljive lokalne razmere so se razlikovali med rastišči.
COBISS.SI-ID: 4162726
V članku, objavljenem v ugledni znanstveni reviji (SCI IF(2014) = 4.642; chemistry, multidisciplinary ; 25/157 ; četrtina: 1), smo dokazali, da je možno lastnosti lesnega premaza iz trajnostnega vira – utekočinjenega lesa, izboljšati s hidrofobizacijo s silanom, ob sočasnem dodatku nanodelcev silicijevega dioksida v utekočinjenem lesu. Opisana nova in izvedljiva strategija je primerna za izdelavo različnih vrst poliuretanskih premazov na osnovi utekočinjenega lesa.
COBISS.SI-ID: 2434441
Termična modifikacija je komercialno najpomembnejši postopek modifikacije. Kljub temu, da je termična modifikacija znana že več desetletij, celoten mehanizem odpornosti termično modificiranega lesa še ni znan. Znano je, da so lastnosti termičn modificiranega lesa odvisne od temperature modifikacije. Zato smo v okviru te raziskave spremljali navzem vode v okviru kratkotrajnih, dolgotrajnih in terenskih testih. Izkazalo se je, da hidrofobnost smrekovine z naraščajočo temperaturo modifikacije hidrofobnost lesa najprej narašača, pri najvišjih temperaturah, pa smrekov les postane celo hidrofilen. Te rezultate smo potrdili s terenskimi in laboratorijskimi testi.
COBISS.SI-ID: 2479241