Zveza med fenologijo ksilema in klimo je pomembna za oceno produktivnosti gozdov, shranjevanje ogljika in kakovost lesa v vseh biomih v okviru spreminjajočih se okoljskih pogojev. Testirali smo hipotezo, da vzorci nastajanja lesa ostanejo bolj ali manj nespremenjeni, tudi če se temperature v hladnih ekosistemih spremenijo. V raziskavo smo vključili rezultate poskusov 10 različnih iglavcev iz 39 lokacij po vsej severni polobli, ki pokrivajo interval povprečne letne temperature nad 14 K. Rezultati so pokazali, da so fenološki dogodki in povprečna letna temperatura povezani linearno, spomladanski in jesenski dogodki pa so pokazali različen odziv na temperaturne spremembe. Če je temperatura narasla so se prve traheide v fazi primarne rasti, fazi debelitve in lignifikacije celične stene ter prve zrele traheide pojavile prej, z zakasnitvijo pa smo zabeležili pojav zadnjih celic v fazah površinske rasti in razvoja celične stene. Na splošno se je obdobje nastajanja lesa podaljšalo linearno s povečanjem povprečne letne temperature od 83,7 dni pri povečanju za 2 °C do 178,1 dni pri 12 °C, s hitrostjo 6,5 dni na °C. Temperature v aprilu-maju so najboljše za modele za napovedovanje datumov faz nastajanja lesa. Naše ugotovitve so pokazale enotnost procesov nastajanja lesa in pomen okoljskih razmer, predvsem v času reaktivacije rasti spomladi. Pod vplivom segrevanja okolja, se lahko obdobje nastajanja lesa v hladnih biomih na severni polobli sinhrono podaljša.
COBISS.SI-ID: 2558089
Članek je bil objavljen v najuglednejši znanstveni reviji na področju »znanost o materialih, papir in les) (SCI IF(2015) = 3.195; uvrstitev na svojem področju: 1/21). Dokazali smo, da je smrekovino možno pred rjavo trohnobo in plesnimi možno zaščititi z zagotovitvijo vodoodbojnosti lesa, in sicer z obdelavo z raztopino oktadeciltriklorosilana (OTS), ki je imela za posledico bistveno manjši navzem vode, manjšo sorpcijo vodne pare in povečano dimenzijsko stabilnost lesa.
COBISS.SI-ID: 2593417
Predhodno sušene celulozne nanofibrile, pridobljene s postopkom liofilizacije, so bile kemično modificirane v heterogenem sistemu anhidrida ocetne kisline, piridina in dimetilformamida in vgrajene v polimerno osnovo polimlečne kisline (PLA). Modificirana oblika nanofibril (CNFac) z delno hidrofobno površino je nakazala dobre spojne lastnosti medfaznih nanokompozitnih komponent, s tem pa posledično izboljšane mehanske lastnosti izhodnih produktov. Mehanski parametri natezne trdnosti (TS), modula elastičnosti (MOE) in raztezka pri pretrgu (EB) nanokompozitnih vzorcev so se bistveno izboljšale ob nižjih utežnih dodatkih CNFac (2 in 5%), medtem ko povišanje utežnega dodatka CNFac (10 – 30%) prispeva k zniževanju EB in zviševanju TS in MOE. Mehanske lastnosti nanokompozitnih filmov se ob dodatku nemodificirane komponente CNF niso izboljšale. Dodatek acetiliranih nanofibril ne posega v spremembe transparentnih lastnosti nanokompozitnih filmov in izkazuje primerljive vrednosti absorbance ultravijolične in vidne svetlobe kot jih izkazujejo filmi na osnovi čiste PLA komponente. Nanokompozitni filmi ojačani z dodatkom nemodificiranih nanofibril izkazujejo slabše optične lastnosti filmov, kar je še posebej izrazito ob povišanih utežnih deležih ojačitvene komponente. Termične lastnosti nanokompozitnih filmov se z dodatkom nemodificirane komponente CNF ne spreminjajo bistveno, medtem ko z dodatkom CNFac v nizkih utežnih deležih (2 – 10 ut.%) vplivamo na povišane vrednosti entalpije in temperaturnega vrha hladne kristalizacije polimerne osnove PLA. Rezultati DSC sovpadajo z rezultati izmerjenih mehanskih parametrov za končne nanokompozitne formulacije. Nanokompozitne materiale z odličnimi mehanskimi karakteristikami je mogoče pridobiti le v primeru homogene porazdelitve CNF preko matrične komponente in dobre združljivosti medfaznih komponent.
COBISS.SI-ID: 2670985
Vodo-odbojni pripravki so okolju prijazna rešitev za zaščito lesa in postajo vedno pogosteje uporabljena rešitev. Sušeča olja so poleg voskov in organosilikonskih spojin ena izmed najpomembnejših rešitev za vodo-odbojno obdelavo lesa. Tungovo olje se je doslej izkazalo za eno od najboljših učinkovitih rešitev za nebiocidno zaščito lesa. Vendar, tungovo olje, podobno kot druga olja, zaradi svoje visoke viskoznosti ne prodrejo globlje v les. Da se izboljša prodiranje olja v les, je treba uporabiti postopek vakuumsko-tlačne impregnacije. Vrste, ki smo jih uporabili v tej študiji so pomembne v srednji Evropi in sicer: kostanj (Castanea sativa), Evropski macesen (Larix decidua), rdeči bor jedrovina in beljave (Pinus sylvestris) in smreka (Picea abies). Navzem olja je odvisen od načina impregnacije in od uporabljene vrste lesa. Retencija tungovega olja je bila večja v primeru, ko smo čes impregnirali z vakuumsko-tlačnim postopkom. Penetracijo olja smo določali z magnetno resonanco (MRI). S to metodo smo pojasnili vpliv vrste lesa in postopka impregnacije na penetracijo in distribucijo olja v lesu po impregnaciji. MRI slikanje je zelo občutljivo na spremembo deleža tekočin v lesu in je kot tako tudi zelo primerna za spremljanje penetracije olja.
COBISS.SI-ID: 2685065
Uporaba lesa na prostem, se v Evropi povečuje. V kolikor želimo še dodatno povečati uporabo lesa, je treba zagotoviti več informacij v zvezi z življenjsko dobo in stroški vzdrževanja. Učinkovitost izključitve vode (WEE) je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na življenjsko dobo in je močno povezan z dinamiko vlaženja lesa, površinskih lastnosti, in hidrofobnosti. WEE je mogoče izboljšati z modifikacijo in hidrofobnimi pripravki. Cilj te raziskave je bil, da se pojasni, katere lastnosti površine lesa vplivajo na WEE in kako se WEE spreminja zaradi sprememb, ki jih povzroči umetno ali naravno staranje. Lesni vzorci hrasta (Quercus), kostanja (Castanea sativa), macesna (Larix decidua), škotskega bora jedrovina in beljava (Pinus sylvestris), smreke (Picea abies) in bukve (Fagus sylvatica), so bili uporabljeni, da se preuči ta problem. Hidrofobnost je bila izboljšana z modifikacijo, impregnacijo z biocidi in hidrofobnimi pripravki. Skupaj smo pripravili 17 materialov. Po obdelavi so bili uporabljeni štirje različni postopki staranja. Pred in po staranju, smo izvedli FTIR Uporaba lesa na prostem, se v Evropi povečuje. V kolikor želimo še dodatno povečati uporabo lesa, je treba zagotoviti več informacij v zvezi z življenjsko dobo in stroški vzdrževanja. Učinkovitost izključitve vode (WEE) je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na življenjsko dobo in je močno povezan z dinamiko vlaženja lesa, površinskih lastnosti, in hidrofobnosti. WEE je mogoče izboljšati z modifikacijo in hidrofobnimi pripravki. Cilj te raziskave je bil, da se pojasni, katere lastnosti površine lesa vplivajo na WEE in kako se WEE spreminja zaradi sprememb, ki jih povzroči umetno ali naravno staranje. Lesni vzorci hrasta (Quercus), kostanja (Castanea sativa), macesna (Larix decidua), škotskega bora jedrovina in beljava (Pinus sylvestris), smreke (Picea abies) in bukve (Fagus sylvatica), so bili uporabljeni, da se preuči ta problem. Hidrofobnost je bila izboljšana z modifikacijo, impregnacijo z biocidi in hidrofobnimi pripravki. Skupaj smo pripravili 17 materialov. Po obdelavi so bili uporabljeni štirje različni postopki staranja. Pred in po staranju, smo izvedli FTIR analizo, barvno analizo in določili kontakte kote vode na površini lesa.
COBISS.SI-ID: 2555017