Pri jablani (Malus domestica Borkh.) po obilnem cvetenju nastopi faza naravnega odpadanja plodičev, kjer večina plodičev odpade. V cvetnem šopu je 3-7 cvetov razporejenih v obliki korimba. Potek naravnega odpadanja plodičev smo spremljali pri sorti 'Zlati Delišes'. Odpadanje se je pojavilo v dveh vrhovih (29 in 48 dni po polnem cvetenju) in do konca junijskega trebljenja je skupaj odpadlo skoraj 70 % plodičev. Najbolj pogosto je v šopu ostal najvišje nameščen, sredinski plodič, medtem ko so plodiči najnižje na cvetni osi najbolj pogosto odpadli. Tendenca odpadanja se je pokazala tudi na poziciji tik pod centralnim, kjer je bilo odpadanje pogostejše kot na nižjih pozicijah. Prevlada centralnega plodiča nad najbližjim lateralnim se je pokazala tudi ob zrelosti, ko so bili plodovi na tej poziciji manjši in imeli večjo trdoto v primerjavi s centralnimin nižje nameščenimi plodovi.
COBISS.SI-ID: 8222073
Tradicionalne pijače iz bezgovih cvetov so zelo priljubljene zaradi prijetnega okusa, kot tudi bogate z različnimi fenolnimi spojinami. Fenolne spojine smo analizirali z HPLC-MS v metanolnem ekstraktu cvetov kot tudi v dveh vodnih ekstraktih (šabesa, sirup), ki so narejeni po tradicionalnem receptu. Antioksidativno aktivnost smo določili s FRAP in ABTS metodo. Profil fenolov je bil v metanolnem in vodnem ekstraktu podoben, s to razliko, da nekatere fenolne spojine niso bile najdene v vodnem ekstraktu. Flavanon naringenin, flavonol glikozidi in hidroksicimetne kisline so bile glavne fenolne skupine analizirane v bezgovih cvetovih. Metanolni ekstrakt vsebuje bistveno višje koncentracije fenolnih snovi v primerjavi z vodnim ekstraktom. Učinek ekstrakcije je tako odvisen od topila kot tudi časa ekstrakcije. Vsebnost posameznih in skupnih fenolov se je večala v naslednjem vrstnem redu: sirup (vodni ekstrakt), šabesa (vodni ekstrakt) in metanolni ekstrakt. Antioksidativna aktivnost (ABTS) bezgovih napitkov je bila v razponu od 17.79 do 72.86 mM TEAC, kar nakazuje zelo visoko antioaksidativno kapaciteto bezgovih napitkov v primerjavi z nekatermi čaji in sokovi. Rezultati študije se lahko uporabijo tudi kot odlična ideja za izdelavo poceni napitkov iz bezgovih cvetov v prehrambeni industriji, saj bi ljudje zaradi njegovega odličnega okusa in zdravju koristnih učinkovin pogosto posegali po njegovi uporabi.
COBISS.SI-ID: 8100729
Pri ribezu je težko določiti pravilen datum obiranja glede na njegovo optimalno zrelost plodov, zato se pogosto dogaja, da je pridelek prehitro obran in posledično slabše kakovosti. V študiji smo proučevali kako se parametri kakovosti spreminjajo med dozorevanjem različnih vrst ribeza. Analizirali smo barvne parametre, pH soka, vsebnost sladkorjev, organskih kislin in fenolnih snovi. Med zorenjem se je vsebnost sladkorjev značilno povečevala, medtem ko so se vsebnosti kislin zmanjševale. Pri črnem ribezu in josti je opazen trend povečevanja hidoksicimetnih kislin, elagne kisline in flavonolov. Pri rdečem in belem ribezu ter kosmulji se vsebnost hidoksicimetnih kislin zmanjšujejo med zorenjem, vsebnosti flavonolov pa so dokaj konstantne ali se spreminjajo le neznatno. Vsebnosti antocianov so se med dozorevanjem pri vseh analiziranih vrstah značilno ovečevale. Trend speminjanja posameznih fenolov med dozorevanjem se odrazi tako pri skupnih fenolih kot tudi pri antioksidativni aktivnosti. Naši rezultati bi se lahko uporabili za napovedovanje optimalne zrelosti, saj bi lahko na podlagi koncentracije posamezne fenolne skupine v plodovih, lahko ocenili ali je sadje že v polni zrelosti.
COBISS.SI-ID: 8056697
Jabolka (Malus domestica Borkh.) so ena med najbolj proučenih vrst sadja, kljub temu pa je na razpolago malo informacij o razporeditvi metabolitov v plodu. V naši študiji smo zato znotraj ploda vzorčili tkivo na 12 različnih pozicijah (po šest na sončni in na senčni strani ploda). V raziskavo sta bili vključeni sorti 'Jonagold' in 'Granny Smith'. Večjo variabilnost v vsebnosti metabolitov smo ugotovili na ekvatorialnem preseku ploda, kot pa po dolžini ploda. Posebaj zanimiv predel ploda je bilo tkivo okrog vaskularnih snopičev, ki se je v primerjavi z ostalimi deli ploda odlikovalo z večjo vsebnostjo fenolnih snovi, zlasti dihidrohalkonov. Prav tako se je med različnimi vzorčnimi mesti v plodu razlikovala vsebnost sladkorjev in organskih kislin. Naši rezultati so uporabni pri načrtovanju vzorčenja za namen laboratorijskih analiz plodov. Prav tako pa so dobra osnova za boljše razumevanje razporeditve metabolitov v jabolkih.
COBISS.SI-ID: 8553337
Običajni tehnološki ukrep pri pridelavi brstičnega ohrovta (Brassica oleracea L. var gemmifera) je odstranjevanje rastnega vršička (dekaptiranje) nekaj tednov pred pobiranjem z namenom razvoja stranskih brstov in povečanja pridelka. Znano je že, da ta ukrep pozitivno vpliva na velikost brstov, do sedaj pa se še v nobeni raziskavi niso osredotočili na vpliv dekaptacije na vsebnost primarnih in sekundarnih metabolitov v brstičnem ohrovtu. Rastline smo en mesec pred predvideno tehnološko zrelostjo dekaptirali in ob zrelosti obrali plodove ločeno s treh delov stebla (bazalni del, sredina, vrh), jih stehtali in izvedli kemične analize. Vsebnost posameznih sladkorjev smo določili s HPLC, vsebnost posameznih fenolov in glukozinolatov pa s HPLC-MS. Interakcija med delom rastline in dekaptiranjem je bila statistično značilna pri masi brstov in vsebnosti sladkorjev v njih. Največje vsebnosti sladkorjev so bile v brstih z bazalnega dela dekaptiranih rastlin. Nasprotno so bile vsebnosti sladkorjev najmanjše v brstih z bazalnih delov nedekaptiranih rastlin. Interakcije med delom rastline in dekaptiranjem nismo potrdili v vsebnosti fenolov ali glukozinolatov, je pa dekaptacija spodbudila kopičenje vseh glukozinolatov in hidroksicimetnih kislin. Poleg tega je bila vsebnost glukozinolatov in flavonoidov vedno največja v glavicah z zgornjega dela stebla.
COBISS.SI-ID: 8494457