Izhodišča: S pilotsko raziskavo storitev telerehabilitacije na domu za bolnike po možganski kapi smo želeli razviti storitev rehabilitacije na daljavo, s katero bi omogočili bolnikom po odpustu iz rehabilitacijske ustanove vadbo doma skozi daljši čas ob strokovnem nadzoru terapevta. Metode: Izdelali smo model telerehabilitacijske storitve, vzpostavili tehnološko infrastrukturo za izvajanje telerehabilitacije s pomočjo svetovnega spleta in pripravili 19 multimedijskih vsebin (filmov). Od teh filmov jih je 14 prikazovalo vadbo pravilnih telesnih položajev in pravilno premeščanje, pet pa jih je prikazovalo različne vaje za razgibavanje. V raziskavi je sodelovalo pet bolnikov, ki so preboleli možgansko kap in so bili vključeni v rehabilitacijske programe na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu % Soča. Storitve sta izvajala delovni terapevt in fizioterapevt tri mesece po odpustu iz rehabilitacijske ustanove. Za vsakega bolnika sta pripravila individualni izbor multimedijskih vsebin in ga tedensko prilagajala bolnikovim zmožnostim s pomočjo videokonferenc. Rezultati: V času telerehabilitacijske storitve smo dvema bolnikoma predpisali uporabo 14 različnih filmov, enemu 13 različnih filmov in dvema 10 različnih filmov. Terapevta sta imela s tremi bolniki videokonferenco 13-krat in z dvema 12-krat. Pri vseh bolnikih so se nekajkrat pojavile težave s povezavo preko svetovnega spleta. Predvsem v začetku vadbe so vsi bolniki potrebovali pomoč svojca ali druge osebe. Več ogledov filmov smo zabeležili za vsebine, ki so prikazovale vaje za razgibavanje. Zaključkek: Odzivi bolnikov in njihovih pomočnikov na telerehabilitacijsko storitev so pozitivni. V nadaljnjem razvoju bo storitev potrebno predvsem vsebinsko izpopolniti in bolje prilagoditi raznovrstnostim potrebam bolnikov po možganski kapi.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 2282857Nasilje v družini je bilo leta 1996 z resolucijo Svetovne zdravstvene organizacije prepoznano kot najpomembnejši javnozdravstveni problem. Metaanaliza leta 2013 je pokazala, da je vsaka tretja ženska na svetu žrtev nasilja. Nasilje v partnerskih odnosih v lastnem domu za ženske predstavlja večjo grožnjo kot v kateremkoli drugem okolju. Za identifikacijo žrtev nasilja naj bi bila najprimernejša družinska medicina. Mnenja o presejanju so v strokovnih krogih različna. Ovire pri pacientih in pri zdravnikih družinske medicine preprečujejo prepoznavanje in obravnavo žrtev nasilja. V okviru kvalitativne raziskave smo julija 2014 intervjuvali deset zdravnikov družinske medicine. Razlikovali so se po spolu, starosti, letih delovnih izkušenj in po delovnem okolju. Semistrukturiran intervju je bil usmerjen v iskanje ovir pri presejanju in v možnosti dejavnega odkrivanja nasilja v ambulanti družinske medicine. Zvočni posnetki intervjujev so bili natančno prepisani, skladnost zapisov je preverjena. Na podlagi literature in začetne analize sta bili oblikovani po ena kodirna shema za presejanje in za odkrivanje nasilja v partnerskih odnosih. Nadaljnje besedilo sta dva neodvisna raziskovalca analizirala po metodi analize vsebine glede na kodirno shemo. Vključenih je bilo sedem zdravnic in trije zdravniki družinske medicine, starih od 29 do 65 let, povprečna starost je bila 45,9 leta. Po specialnosti so bili trije specialisti splošne, štirje specialisti družinske in trije specializanti družinske medicine. Pet zdravnikov je prihajalo iz ambulant v mestnem, eden iz ambulante v primestnem in štirje iz ambulant v ruralnem okolju. Glede presejanja je bilo odkritih osem glavnih tem oziroma ovir: pomanjkanje časa, menjavanje zdravnikov, neurejeno financiranje, nepoznavanje jasne opredelitve, dolžnost ukrepanja, nizka zavzetost za presejanje, tveganje za poslabšanje odnosa z bolnikom in neodkritost bolnikov. Kot spodbudi za presejanje za nasilje sta bili prepoznani dve temi: način izvedbe z možnostjo timske obravnave in zavedanje pomembnosti presejanja za nasilje. Za odkrivanje nasilja so bile odkrite naslednje teme: pomanjkanje časa/kompleksnost, organizacija in financiranje, kulturološki vidik nasilja, negotovost/nemoč/strah, pomanjkljiva kompetentnost in usposobljenost, vpliv odkrivanja na odnos z bolnikom, pri bolnikih pa še avtonomija/negativne izkušnje ter pasivnost/toleranca/stigma/strah. Kot spodbude za dejavno odkrivanje nasilja so bile prepoznane štiri teme: zavedanje položaja zdravnika družinske medicine, zavedanje pomembnosti odkrivanja nasilja, pozitivni vplivi odkrivanja nasilja in bolnikova potreba po zaupanju. Vsi sodelujoči zdravniki so imeli predhodne izkušnje z obravnavo nasilja v partnerskih odnosih. Zavedali so se pomembnosti dejavnega odkrivanja žrtev in bili zaradi številnih ovir manj naklonjeni presejanju za nasilje.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 3458789Prva slovenska kvalitativna raziskava med slovenskimi mladostniki o duševnem zdravju.
D.04 Pobuda za uvedbo novega raziskovalnega področja v Sloveniji
COBISS.SI-ID: 287905792Izhodišča: Nadzorovana rehabilitacijska obravnava lahko pomembno prispeva k izboljšanju funkcijskega okrevanja bolnikov skozi daljše obdobje po možganski kapi. Telerehabilitacijska tehnologija omogoča uporabo rehabilitacijskih storitev v bolnikovem domačem okolju. Namen pilotske raziskave je bil preveriti učinkovitost nadaljevanja vadbe v domačem okolju po odpustu iz rehabilitacijske ustanove z uporabo storitve telerehabilitacije. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 10 bolnikov po prvi možganski kapi. Ob odpustu iz bolnišnične rehabilitacijske obravnave smo bolnike randomizirali v testno skupino in kontrolno skupino; v vsaki je bilo pet bolnikov. Testna skupina je bila tri mesece po odpustu iz rehabilitacijske ustanove vključena v telerehabilitacijsko obravnavo v obliki filmov pod nadzorom terapevta, kontrolna skupina pa je prejela vaje v pisni obliki in jih brez nadzora terapevta izvajala v domačem okolju. Testiranja smo izvedli na oddelku tik pred odpustom v domače okolje in po treh mesecih vadbe (meritve pasivne gibljivosti sklepov, mišičnega tonusa v zgornjem udu, meritve bolečine in motoričnih funkcij). Rezultati: Pri obeh skupinah je po treh mesecih vadbe prišlo do izboljšanja funkcije zgornjega uda in skupnih motoričnih funkcij, znižanja mišičnega tonusa v fleksorjih komolca, zapestja in prstov in zmanjšanja bolečine, vendar razlike med skupinama niso bile statistično značilne. Pasivna gibljivost v rami v smeri abdukcije je bila v testni skupini po vadbi statistično značilno boljša v primerjavi s kontrolno skupino (p = 0,017). Zaključek: Storitev telerehabilitacijske obravnave se je izkazala za učinkovito in uporabno metodo pri izboljšanju motoričnih sposobnosti in gibljivosti sklepov ter zmanjšanju bolečine in mišičnega tonusa pri bolnikih v kroničnem obdobju po možganski kapi.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 2281833Zakonodaja Evropske komisije in WHO zavezuje države k vzpostavitvi sistema interdisciplinarnega odzivanja na različna tveganja za javno zdravje. Pri obvladovanju nalezljivih bolezni, ki lahko predstavljajo visoko tveganje za javno zdravje, predvsem na vstopnih mestih v državo, sodelujejo medicinske in druge stroke. Z vidika pravočasnega ukrepanja so pomembna vstopna mesta v državo (pristanišče, letališče, kopenske meje) in kot stična točka osnovna zdravstvena služba. Algoritmi ukrepanja predvidevajo sistem odzivanja in poenoteno delovanje vseh deležnikov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3173548