Ocenjena je bila funkcionalna sposobnost posebnih tokovnih impulzov za stimulacijo Aα, Aβ in Aδ-fibers vlaken v izoliranem kolčnem živcu podgane. V posameznih fazah so bili sistematično spreminjani naslednji parametri dvofaznega impulza sestavljenega iz kvazitrapezne katodne in pravokotne anodne faze: intenziteta katodne faze (ic); širina katodne faze (tc); širina katodnega eksponencialnega padca (texp) in časovna konstanta eksponencialnega padca (τexp). Živec je bil stimuliran s parom kljukastih elektrod, prehodna hitrost in sestavljen akcijski potencial pa sta bila merjena na dveh mestih vzdolž živca z drugima paroma kljukastih elektrod. Rezultati so pokazali, da je največji sestavljen akcijski potencial moč pričakovati, ko so parametri stimulacijskega impulza nastavljeni v območju: ic=3.8-4 mA, tc=350-400 µs in texp=330-440 µs. Rezultati so pokazali tudi, da s padajočima tc in texp prevodna hitrost tako prvega kot drugega sestavljenega akcijskega potenciala površinskega področja živca pade. Pomemben zaključek je, da so bili znotraj ustreznih poti akcijski potenciali sproženi tako v Aβ kakor tudi Aδ vlaknih ob rahlem zmanjšanju akcijskih potencialov Aβ vlaken. Rezultati so uporabni kot dodatno orodje pri razvoju multi-elektrodnih stimulacijskih sistemov, ki potencialno omogoča selektivno stimulacijo vlaken glede na tip vlaken.
COBISS.SI-ID: 32523481
Namen članka je preiskati elektrokemijske lastnosti platinastih elektrod WE1 in WE2 za stimulacijo živca, ki imata različni površinski strukturi, s ciljem določiti katera od njiju je sposobna povzrožiti večjo aktivacijsko funkcijo vlaken med stimulacijo glede na konvencionalno površino. Namen je tudi predstaviti metodo, ki omogoča elektrokemijsko vrstično preiskavo površin stimulacijskih elektrod. Površina WE1 je bila obdelana z grobim brusnim papirjem medtem, ko je bila površina WE2 obdelana s finim brusnim papirjem. Potencial različno grobih površin v fiziološki raztopini pri vzdraženju s specifičnimi stimulacijskimi impulzi je bil merjen glede na Ag/AgCl referenčno elektrodo. Napetostni prehodni pojavi so bili zajeti z namenom določitve polarizacije na prehodu med elektrodo in elektrolitom. Rezultati kažejo, da lahko WE1 dovede na živec več toka in s tem doseže večjo aktivacijo pri konstantni napetosti kot WE2. Izkazuje se namreč, da je polarizacijska upornost |Zpol| pri WE1 manjša kot pri WE2 (237.1 proti 251 ). Potemtakem je elektroda, ki je bila brušena z grobim brusnim papirjem, bolj primerna za varno in učinkovito stimulacijo živca, kot elektroda, ki je bila brušena s finim brusnim papirjem.
COBISS.SI-ID: 33560025
Sinaptotagmin 7 je splošno razširjeni kalcijev sensor, ki je udeležen pri kroženju membrane živčnih celic. V litaraturi je v nekaterih telesnih celicah opisana kolokalizacija Sinaptotagmina 7 z beljakovino SYNCRIP (beljakovina ki veže Sinaptotagmin 7 in nekatere molekule mRNA), ki nakazuje možnost funkcionalne interakcije med beljakovinama. V živčnih celicah SYNCRIP setavlja mRNA-vsebujoče granule, ki potujejo v presinaptične živčne končiče, kjer bi prevajanje transportiranih mRNA lahko bilo uravnavano s Ca2+ prek sinaptotagmina 7. Ker je za bi za predpostavljeno interakcijo bila potrebna soizraženost in kolokalizacija omenjenih beljakovin v živčnih celicah možganov smo z metodami dvojnega fluorescenčnega označevanja preverili obstoj predpostavljene kolokalizacije v živčnih celicah v različnih predelih podganjih možganov. Naša raziskava je pokazala, da bi do predpostavljene funkcionalne interakcije med Sinaptotagminom 7 in SYNCIP lahko prišlo v Purkinjejevih nevronih v malih možganih.
COBISS.SI-ID: 4079951
Odlaganje skupkov bolezensko prekomerno fosforilirane beljakovine tau je značilnost taupatij kot je Alzheimerjeva demenca in mnoge druge nevrodegenerativne bolezni. Občutljiva in selektivna metoda prepoznave in ocene obsega tau-skupkov in vivo could bi omogočila zgodnjo diagnostiko teh bolezni. Dodatno bi metoda, ki omogoča histokemično razlikovanje bolezenskih skupkov v možganih po smrti koristno prispevala k raziskovanju patologije beljakovine tau. Na temelju 2-(1-(6-((2-[18F]fluoroetil)(metil)amino)-2-naftill)etilden)malononitrila smo ustvarili sonde in preverili njihovo ustreznost za vezavo na motiv VQIVYK v tau-modelu. Sintetizirali smo vrsto kandidatnih molekul, jih označili z izotopom fluor-18 in ovrednotili njihove fizikalno-kemisjke lastnosti in vezavo in vitro. V rokopisu predstavljamo postopek sinteze in testiranja sond, ki so prepoznale bolezenske skupke tau in vitro.
COBISS.SI-ID: 1537632707