Sladkorna bolezen predstavlja enega največjih zdravstvenih problemov v sodobni družbi. Odkrivanje novih oblik zdravljenja je zato prednostna naloga biomedicinskih raziskav. Ena izmed glavnih strategij pri oblikovanju novih pristopov k zdravljenju sladkorne bolezni je aktivacija encima z AMP-aktivirane protein-kinaze (AMPK), ki spremeni celične presnovne procese tako, da se poveča privzem glukoze v mišice, kar posledično zniža koncentracijo krvnega sladkorja. Ta pristop, ki je v načelu sicer zelo obetaven, pa je bilo do sedaj težko prenesti v prakso, ker 5-aminoimidazol-4-karboksamid 1-β-D-ribofuranozid (AICAR), ki je sicer učinkovit in tudi najpogosteje uporabljen aktivator AMPK, v krvi ne doseže koncentracije, ki bi zadoščala za aktivacijo AMPK v mišici. Nekateri drugi aktivatorji AMPK pa ne delujejo na mišične oblike AMPK. Glavni namen naše študije, v kateri smo uporabili biokemične in molekularno-biološke pristope, vključno z mišicami z izbitim genom za regulacijsko podenoto AMPK, je bil preveriti, ali zdravilo metotreksat, ki se sicer zelo pogosto uporablja za zdravljenje raka in revmatičnih bolezni, upočasni razgradnjo AICAR v mišici in zaradi tega učinka spodbudi aktivacijo AMPK. Ugotovili smo, da AICAR v koncentraciji, ki jo doseže pri človeku v krvi, ob sočasni uporabi metotreksata zadošča za močno aktivacijo AMPK v mišici. Pokazali smo tudi, da AICAR in metotreksat prek AMPK spodbudita ugodne presnovne prilagoditve, kot je povečan privzem glukoze v mišico. Dvotirna terapija z AICAR in metotreksatom bi zato lahko zaobšla trenutne omejitve pri uporabi AICAR za zniževanje krvnega sladkorja pri zdravljenju sladkorne bolezni. S to raziskavo smo torej z inovativnim pristopom k uporabi klinično uveljavljenega zdravila metotreksat odprli povsem novo pot za razvoj učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni.
COBISS.SI-ID: 31657689
Liposomalni bupivakain je lokalni anestetik s podaljšanim sproščanjem, katerega nevrotoksičnost še ni proučena. Uporabili smo kvantitativno histometrično in imunohistokemično analizo za oceno nevrotoksičnega učinka liposomalnega bupivakaina po perinevralni in intranevralni (ekstrafascikularni) injukciji ishiadičnega živca prašiča. V tej dvojno slepi prospektivni randomizirani raziskavi smo injicirali 4 ml 1.3 % liposomalnega bupivakaina perinevralno (n=5) ali intranevralno ekstrafascikularno (n=5). Za kontrolo je služila intranevralna injekcija fiziološke tekočine (n=5). Po prebuditvi iz anestezije smo živalim 2 tedna opravljali nevrološki pregled. Po dveh tednih smo odvzeli ishiadični živec. Med preiskovanimi skupinami nismo ugotovili razlik v gostoti živčnih vlaken in debelini mielina, značilnih za poškodbo živca. Po intranevralni injekciji smo ugotovili daljši senzorični blok kot pri perinevralni (p(0.003) injekciji brez perzistentnih motoričnih ali senzoričnih deficitov. Z blokado ishiadičnega živca z liposomalnim bupivakainom pri prašiču nismo
COBISS.SI-ID: 32164313
Namen raziskave: Namen raziskave je odkriti incidenco, število in lokacijo poškodb skeleta med kardiopulmonalnim oživljanjem (ang. skeletal chest injuries, SCI) in raziskati vpliv starosti , spola in sprememb pri priporočilih in tehniki oživljanja. Metode: Na Inštitutu za sodno medicino Ljubljana smo analizirali 2148 bolnikov po srčnem zastoju, zaradi netravmatskega vzroka zastoja, v obdobju med 2004-2013. Rezultati: Zunanja masaža srca je povzočila SCI pri 86% moških in 91% žensk; zlomi prsnice smo odkrili pri 59% moških in 79% žensk, zlomi reber so bili prisotni pri 77% moških in 85% ženskah, sternohondralne separacije pa so bile prisotne pri 33% moških in pri 12% žensk. Povprečno število vseh SCI na osebo je bilo enako med moškimi in ženskami: 10.95 proti 10.96. Odstotek bolnikov s poškodbami in število SCI se je višalo s starostjo. Spremembe v priporočilih za oživljanje so vplivale na število SCI. Nismo našli stranskih učinkov oživljanja s LUCAS-om. Zaključek: Na splošno mislimo, da dobi vsaj 1/3 bolnikov med oživljanjem zlome reber in vsaj 1/5 zlome prsnice. Toda naša študija je pokazala, da so bolj pogoste in da povečana globina in frekvenca povečata število SCI. Ker smo hude poškodbe v opazovalnem obdobju med letoma 2004-2013 odkrili le pri 1.85% primerov, tehnike oživljanja še ne ogrožajo varnosti bolnikov, a je priporočeno nadalnje njihovo spremljanje.
COBISS.SI-ID: 32159449
V tem krajšem preglednem članku na kratko predstavljamo podatke o vplivu zunanjih dejavnikov kot sta oživčenje in ščitnični hormoni (TH) na izražanje genov in izooblik težkih miozinskih verig ter posledično na pretvorbo tipov vlaken. Poznano je, da zmanjšana živčno-mišična aktivnost, hipertireodizem in zmanjšana mehanična obremenitev sprožijo pretvorbo počasnejših tipov vlaken proti hitrejšim tipom. Nasprotno pa povečana živčno-mišična aktivnost, hipotireodizem in zvečana mehanična obremenitev povzroči pretvorbo hitrejših tipov vlaken proti počasnejšim tipom. Ob množici rezultatov s tega področja, smo se osredotočili le na tiste, ki se nanašajo na naš poskusni model heterokrone, znotraj-mišične presaditve hitre ali počasne mišice podgan s spremenjenim nivojem ščitničnih hormonov, ki sproži pretvorbo počasne mišice v hitro in obratno.
COBISS.SI-ID: 31712985
Prikaz mikroskopske zgradbe živca je bil do sedaj omejen na dvodimenzionalne slikovne tehnike. Namen raziskave je bil preučiti možnost uporabe optične projekcijske tomografije za prikaz mikroskopske zgradbe in injekcijske poškodbe živca v treh razsežnostih. Petim prašičem smo posmrtno injicirali določen volumen lokalnega anestetika v mediani in lingvalni živec (unilateralno). Po eksciziji smo živec optično zbistrili z benzil alkoholom benzil benzoatom in zajeli sliko živca v treh dimenzijah. Živce kontralateralne strani smo uporabili za kontrolo. Z uporabo optične projekcijske tomografije smo potrdili razlike v zgradbi medianega in lingvalnega živca, ki bi lahko pojasnile razlike v njuni dovzetnosti za injekcijsko poškodbo. Injekcijsko poškodbo smo prikazali v treh razsežnostih in sicer kot disrupcijo fasciklov v lingvalnem živcu in kot njihovo razmaknitev v medianem živcu. Uporabljena nova metoda nudi možnost za preučevanje mikrostrukture živca in njegove tolerance na injekcijsko poškodbo.
COBISS.SI-ID: 31918809