V kliničnem primeru in pregledu trenutne literature smo opisali nenavadno klinično sliko disekcije aorte, ki je bila predstavljena kot akutna preobremenitev desnega srca zaradi napredovanja intramuralnega hematoma iz aorte v pljučno arterijo. Akutna preobremenitev desnega srca se ponavadi pojavi pri masivni pljučni emboliji. Terapija masivne pljučne embolije se popolnoma razlikuje od terapije aortne disekcije. Nujno je potrebno v diagnsotičnem postopku določiti vzrok za dilatacijo desnega srca še pred trombolitično terapijo, ki ima škodljive učinke pri disekciji aorte in lahko povzroči smrt bolnika.
COBISS.SI-ID: 27474393
Cilj te študije je bil ugotoviti pojavnost, število in lokacijo poškodb skeletnih prsih, povezanih s kardio-pulmonalnim oživljanjem, in raziskati vpliv starosti, spola, sprememb smernic za oživljanje in tehnike oživljanja. Analizirali smo poškodbe skeleta prsnega koša (ang. skeletal chest injury, SCI) pri 2148 bolnikih, ki so bili oživljeni zaradi netraumatskega zastoja srca, kar so pokazale obdukcije na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani v obdobju 2004-2013. Na splošno velja, da vsaj 1/3 resuscitiranih bolnikov utrpi zlom rebra in vsaj 1/5 utrpi zlom prsnice. Vendar pa je naša študija pokazala, da so te poškodbe veliko pogostejše in da povečana stopnja kompresije in globina povzročata več SCI. Ker je v obdobju 2011–2013 prišlo do hudih poškodb v samo 1,85% primerov, tehnika oživljanja še ni ogrozila bolnikove varnosti, vendar je potrebno nadaljnje skrbno spremljanje.
COBISS.SI-ID: 32159449
Med bolniki z akutnim miokardnim infarktom, kardiogenim šokom in večžilno koronarno arterijsko boleznijo je bilo ugotovljeno, da je tveganje za nastanek smrti zaradi katerega koli vzroka ali hude ledvične odpovedi, ki je privedlo do nadomestnega zdravljenja ledvic po 30 dneh, pri perkutani koronarni intervenciji (PCI) vzročne lezije kot pri večžilni PCI. Ocenili smo klinične izide pri enem letu. 706 bolnikov je bilo razdeljenih v skupino s PCI samo za tarčno-lezijo, bodisi za PCI s takojšnjo večžilno uporabo PCI. Med bolniki z akutnim miokardnim infarktom in kardiogenim šokom je bilo tveganje smrti ali nadomestnega zdravljenja ledvic po 30 dneh manjše pri PCI samo za tarčno lezijo, smrtnost pa se med obema skupinama ni bistveno razlikovala po 1 letu spremljanja.
COBISS.SI-ID: 5636524
Pri bolnikih, ki imajo akutni miokardni infarkt s kardiogenim šokom, se zgodnja revaskularizacija tarčne arterije s perkutano koronarno intervencijo (PCI) izboljša. Vendar ima večina bolnikov s kardiogenim šokom večžilno koronarno bolezen. Pri teh bolnikih ni jasno ali se naj naredi PCI le na tarčni žilini ali nemudoma tudi na vseh ostalih zoženih koroanrnih žilah. Primarna končna opazovalna točka je bila kombinacija smrti ali hude ledvične odpovedi, ki je privedla do nadomestnega zdravljenja ledvic v 30 dneh po randomizaciji. Varnostne končne točke so vključevale krvavitev in kap. Med bolniki, ki so imeli večžilno bolezen koronarnih arterij in akutni miokardni infarkt s kardiogenim šokom, je bilo 30-dnevno tveganje za nastanek smrti ali hude ledvične odpovedi, ki je povzročilo nadomestno zdravljenje ledvic, nižje pri tistih, pri katerih smo opravili le PCI na tarčni žili v primerjavi z bolniki pri katerih smo napravili PCI na vseh zoženih koronarnih arterijah.
COBISS.SI-ID: 33657049
Sladkorna bolezen predstavlja enega največjih zdravstvenih problemov v sodobni družbi. Odkrivanje novih oblik zdravljenja je zato prednostna naloga biomedicinskih raziskav. Ena izmed glavnih strategij pri oblikovanju novih pristopov k zdravljenju sladkorne bolezni je aktivacija encima z AMP-aktivirane proteinkinaze (AMPK), ki spremeni celične presnovne procese tako, da se poveča privzem glukoze v mišice, kar posledično zniža koncentracijo krvnega sladkorja. Ta pristop, ki je v načelu sicer zelo obetaven, pa je bilo do sedaj težko prenesti v prakso, ker 5- aminoimidazol-4-karboksamid 1-ß-D-ribofuranozid (AICAR), ki je sicer učinkovit in tudi najpogosteje uporabljen aktivator AMPK, v krvi ne doseže koncentracije, ki bi zadoščala za aktivacijo AMPK v mišici. Nekateri drugi aktivatorji AMPK pa ne delujejo na mišične oblike AMPK. Glavni namen naše študije, v kateri smo uporabili biokemične in molekularno-biološke pristope, vključno z mišicami z izbitim genom za regulacijsko podenoto AMPK, je bil preveriti, ali zdravilo metotreksat, ki se sicer zelo pogosto uporablja za zdravljenje raka in revmatičnih bolezni, upočasni razgradnjo AICAR v mišici in zaradi tega učinka spodbudi aktivacijo AMPK. Ugotovili smo, da AICAR v koncentraciji, ki jo doseže pri človeku v krvi, ob sočasni uporabi metotreksata zadošča za močno aktivacijo AMPK v mišici. Pokazali smo tudi, da AICAR in metotreksat prek AMPK spodbudita ugodne presnovne prilagoditve, kot je povečan privzem glukoze v mišico. Dvotirna terapija z AICAR in metotreksatom bi zato lahko zaobšla trenutne omejitve pri uporabi AICAR za zniževanje krvnega sladkorja pri zdravljenju sladkorne bolezni. S to raziskavo smo torej z inovativnim pristopom k uporabi klinično uveljavljenega zdravila metotreksat odprli povsem novo pot za razvoj učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni.
COBISS.SI-ID: 31657689
Proteini FXYD, ki uravnavajo delovanje Na+,K+-ATPaze, in mikropeptidi, ki uravnavajo delovanje sarkoplazemske Ca2+- ATPaze (SERCA), so pomembni za ionski transport pri vretenčarjih. Zaradi nejasnega evolucijskega izvora je bilo njihovo poimenovanje pri vretenčarjih nekonsistentno. Odkrili smo prvi homolog FXYD pri morskem piškurju (Petromyzon marinus) in pokazali, da so se proteini FXYD in regulatorji SERCA pojavili zelo zgodaj v evoluciji vretenčarjev. Ugotovili smo, da obstaja 13 genskih poddružin FXYD. Gene FXYD smo na novo klasificirali tako, da so poimenovanja skladna z njihovo evolucijsko zgodovino in usklajena za vse vrste vretenčarjev.
COBISS.SI-ID: 33240537
Skeletna mišica vsebuje eno največjih in najbolj dinamičnih populacij Na+,K+-ATPaze (NKA) v telesu. Med mirovanjem NKA v skeletni mišici obratuje le z delčkom maksimalne kapacitete črpanja, medtem ko se ob povečani potrebi po ionskem transportu, npr. med telovadbo ali po obroku hrane, njena aktivnost močno zviša. Glede na obsežnost, kapaciteto in dinamično območje zaloge NKA v skeletni mišici, je njena natančna regulacija nadvse pomembna za vzdrževanje homeostaze celotnega telesa, kakor tudi za mišično funkcijo. Za usklajevanje potreb sistemske homeostaze s potrebami skeletnih mišic je NKA uravnavana na koordiniran način z ekstrinzičnimi vplivi, kot so hormoni in živčni dejavniki, kakor tudi z lokalnimi vplivi, ki izvirajo iz skeletne mišice, kot so mišične kontrakcije in energijsko stanje mišice. Ti stimulusi uravnavajo NKA akutno z nadziranjem njene encimske aktivnosti in/ali prerazporejanjem med plazemsko membrano in znotrajceličnimi skladišči in tudi kronično z nadziranjem genske ekspresije, s čimer določajo celokupno vsebnost NKA v skeletni mišici in njeno maksimalno kapaciteto črpanja. Ta pregledni prispevek se osredotoča na molekularne mehanizme, prek katerih se uravnava NKA v skeletni mišici pod vplivom zunanjih in lokalnih dejavnikov. Poseben poudarek je namenjen dejavnikom in mehanizmom povezanosti uravnavanja NKA z energijsko presnovo v skeletni mišici, kot sta inzulin in z AMP-aktivirana protein kinaza (AMPK). Na koncu izpostavimo tudi pred nedavnim odkrito vlogo glutationilacije, dušikovega oksida in zunajceličnega K+ v uravnavanju NKA.
COBISS.SI-ID: 32638937
Uvod: Suspenzija liposomalnega bupivakaina (EXPAREL™) je pri Upravi Združenih držav Amerike za hrano in zdravila odobrena za analgezijo z infiltracijo v mehka tkiva in interskaleni blok brahialnega pleteža, ne pa za nevraksialno uporabo. Ta pilotna raziskava ugotavlja nevrološke in histološke posledice naraščajočih odmerkov liposomalnega bupivakaina, apliciranega subarahnoidalno. Metode: Petindvajsetim prašičem (Sus scrofa domesticus), težkim 36,2 ± 4,4 kg, naključno razdeljenim v pet skupin, smo v subarahnoidalni prostor aplicirali eno od naslednjih testnih učinkovin: 3 ml 0,9 % raztopine natrijevega klorida (negativna kontrola), 3 ml 0,5 % bupivakain hidroklorida (pozitivna kontrola), ali enega od treh odmerkov 1,33 % suspenzije liposomalnega bupivakaina (1,5, 3 ali 5 ml). Po okrevanju iz anestezije smo ocenjevali nevrološki status živali in tri tedne po aplikaciji testnih učinkovin prašiče žrtvovali za histološko oceno nevrotoksičnosti. Rezultati: Živali, ki so prejele 0,9 % natrijev klorid, bupivakain hidroklorid ali 1,5 ml liposomalnega bupivakaina so okrevale v 2, 5 ali 4 urah po aplikaciji. Živali, ki so prejele 3 ali 5 ml liposomalnega bupivakaina, so kazale znake nevraksialnega bloka (zmanjšana nocicepcija in propriocepcija) do 32 ur po aplikaciji. Histološke analize v vseh skupinah niso potrdile znakov nevrotoksičnosti. Zaključki: Nevraksialni blok po subarahnoidalni aplikaciji liposomalnega bupivakaina pri prašiču je odvisen od odmerka in traja dlje kot po aplikaciji bupivakain hidroklorida. Histološko nismo zaznali znakov nevrotoksičnosti. Raziskava prispeva preliminarne podatke za bodoče toksikološke ocene pred odobritvijo za subarahnoidalno uporabo pri ljudeh.
COBISS.SI-ID: 34064857
Astroglija, primarne homeostatske celice centralnega živčnega sistema, imajo pomembno vlogo pri vnetju živčevja. Fakultativno delujejo kot imunokompetentne antigen-predstavitvene celice (APC), ki ob aktivaciji z interferonom ? (IFN-?) in verjetno z drugimi vnetnimi citokini, aktiviranimi v bolezenskih stanjih, vključno z multiplo sklerozo (MS), izražajo poglavitni histokompatobilnostni kompleks (MHC) razreda II. Opisali smo protivnetne učinke uveljavljenega zdravila za MS, fingolimoda (FTY720) in njegovega fosforiliranega metabolita (FTY720-P) v kulturi aktiviranih podganjih astrocitov. Izražanje kompleksa MHC razreda II, adrenergičnega receptorja ß2 (ADR-ß2) in jedrnega faktorja ?B (NF-?B p65) smo kvantificirali s pomočjo imunofluorescence z laserskim konfokalnim mikroskopom. Endocitotske vezikle obogatene s kompleksi MHC razreda II smo barvali s fluorescentnim dekstranom in analizirali njihovo mobilnost v astrocitih, ki smo jih izpostavili različnim tretiranjem. Tretiranje s FTY20 in FTY720-P je signifikantno znižalo število z IFN-? induciranih kompleksov MHC razreda II in bistveno povečalo izražanje ADR-ß2, ki je sicer malo ali ni izražen v astrocitih z MS. Te učinke je mogoče delno pripisati opaženemu znižanju izražanja NF-?B p65, katerega signaliziranje je sicer aktivirano v vnetnih procesih. Ugotovili smo tudi, da je bilo razmeščanje in sekrecija proteinov iz endolizosomov, ki smo jih barvali z dekstranom, oslabljeno, kar bi lahko oviralo učinkovito dostavo MHC II molekul na plazemsko membrano. Naši rezultati kažejo, da FTY720 in FTY20-P v submikromolarnih koncentracijah na astrocite učinkujeta protivnetno, ker zavirata njihovo delovanje kot APC in s tem znižujeta nadaljno aktivacijo vnetnih procesov v možganih, kar predstavlja terapevtski učinek fingolimoda za MS.
COBISS.SI-ID: 34175449
Pri bolnikih s hudim srčnim popuščenjem so poročali o 5-24% neskladju med saturacije hemoglobina s kisikom v zgornji votli veni (ScvO2) in saturacijo hemoglobina s kisikom v mešani venski krvi (SvO2). Tkivna oksigenacija skeletne mišice na tenarju (StO2), izmerjena s skoraj spektroskopijo blizu rdečega spektra (NIRS) med testiranjem arterijske okluzije, se zmanjša počasneje pri bolnikih s sepso / septičnim šokom (nižja stopnja deoksigenacije StO2), kar smo pokazali v predhodnjih raziskavah (PMID: 17227587). Na stopnjo deoksigenacije skeletne mišice StO2 vpliva dobutamin. Namen raziskave je bil ugotoviti razmerje med stopnjo deoksigenacije StO2 in neskladnostjo ScvO2-SvO2 pri bolnikih s hudim levostranskim srčnim popuščanjem s pridružen0 sepso / septičnim šokom, zdravljenih z ali brez dobutamina. Naša ugotovitev je bila, da je pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem z dodatno hudo sepso / septičnim šokom je razlika ScvO2-SvO2 klinični problem in celo večja kot smo predhodno domnevali. Pri teh bolnikih je stopnja deoksigenacije StO2 skeletne mišice obratno sorazmerna z razliko med ScvO2 in SvO2; dobutamin ne vpliva na to razmerje. Pri uporabi ScvO2 kot cilja zdravljenja se lahko izmeritev NIRS izkaže za koristno neinvazivno diagnostično preiskavo za odkrivanje bolnikov z normalnim ScvO2, vendar potencialno nenormalno nizko vrednostjo SvO2.
COBISS.SI-ID: 27400665