Mikrocistini imajo hepatotoksične, nefrotoksične in verjetno tudi nevrotoksične učinke, na kar bi lahko sklepali iz opisov simptomov zastrupitve pri ljudeh. Za razjasnitev nevrotoksičnih učinkov smo proučili učinke treh variant mikrocistinov na astrocite, ki so pomembni pri vzdrževanju homeostatskih mehanizmov v centralnem živčnem sistemu. Ugotovili smo, da imajo mikrocistini od doze odvisne učinke, ki pa se med posameznimi mikrocistini razlikujejo. MC-LF in MC-LW sta povzročila apoptozo astrocitov, medtem ko MC-LR v nizkih dozah celo izboljša preživetje astrocitov. Mikrocistini vstopajo v celico prek organskih anionskih transportnih beljakovin (Oatp); lipofilni mikrocistini lahko tudi neposredno prek membrane. Pokazali smo, da so v astrocitih izraženi Oatp1a4, Oatp1c1 and Oatp1a5, ne pa Oatp1b2. Prav tako smo dokazali, da mikrocistini vstopajo v astrocite s tem, da smo v celicah dokazali prisotnost za mikrocistine značilne aminokisline Adda. Mikrocistina LF in LW sta že v nizkih koncentracijah, podobnih tistim, ki jih lahko dosežemo pri zastrupitvi z mikrocistini, povzročila tudi propad citoskeleta - predvsem razgradnjo fibrilarnega glialnega kislega proteina (GFAP). Rezultati kažejo na to, da zastrupitev z mikrocistini lahko povzroči okvaro centralnega živčnega sistema.
COBISS.SI-ID: 32931545
Pri 38 bolnikih z neishemično kardiomiopatijo smo preučevali vpliv presaditve matičnih celic na diastolne parametre. Parametre srčne funkcije smo spremljali eno leto po presaditvi celic. Na začetku funkcije je bil polnilni pritisk močno povečan pri 18 bolnikih, pri preostalih pa le zmerno. Tak način zdravljenja je bil povezan s pomembnim izboljšanjem diastolne funkcije pri teh bolnikih. Po terapiji z matičnimi celicami se je namreč polnilni pritisk značilno popravil pri bolnikih s signifikantno povečanim končnim diastolnim tlakom, pri preostalih pa ni bilo statistično značilnih sprememb. Izboljšalo se je tudi počutje in dosegali so boljše rezulatate pri 6 minutnem testu hoje.
COBISS.SI-ID: 3772588
Terapevtska hipotermija je zaenkrat edina dokazano učinkovita metoda za preprečevanje posledic neonatalne asfiksije. Vprašanje pa je, ali to velja tudi v primeru hkratne infekcije z gram negativnimi ali pa gram pozitivnimi klicami. Na podganah LPS (lipopolisaharid, ki se nahaja v gram negativnih bakterijah) in PAM3CSK4 (iz gram pozitivnih bakterij) delujeta različno - medtem, ko je hipotermija pri PAM3CSK4 senzitiziranih možganih učinkovita pa LPS izniči nevroprotektivne učinke hipotermije. LPS tudi povzroči apoptozo nevronov, PAM3CSK4 pa ne. Rezultati te študije kažejo, da je pri neonatalnih podganah v sepsi podobnem stanju vnetje možganov in nevroprotektiven učinek hipotermije zmanjšan pri izpostavitvi LPS.
COBISS.SI-ID: 33568985
Vsebina: Sintetični kanabinoidi postajajo čedalje bolj popularni, tako med mladimi kot med ilegalnimi proizvajalci. Predstavljamo serijo primerov transdermalne zastrupitve pri delu s sintetičnimi kanabinoidi. Opis primera: Trije inšpektorji na carini so prišli v stik z lepljivo substanco s konicami prstov, ker niso nosili zaščitnih rokavic, pošiljka pa je bila poškodovana. Kljub umivanju rok z vodo so se pol ure po stiku z substanco začeli pojavljati znaki zastrupitve z sintetičnimi kanabinoidi. Ob prihodu na urgenco čez 6 ur so bili zaspani, otrpli in zmedeni. Prisotni so bili klinični znaki midriaze, zamegljenega vida, oslabelosti, ataksije, mravljinčenja in tahikardije, pri enem bolniku pa je bila prisotna tudi ortostatska hipotenzija. Dva dni kasneje so se zastrupljeni bolniki počutili veliko bolje in so poročali o izgubi spomina in upočasnjeni percepciji časa. Toksikološka analiza z LC-MS/MS je pokazala v vzorcih krvi, ki so bili odvzeti ob sprejemu cumyl-PINACA (SGT-24). Cumyl-PINACA (SGT-24) je bila potrjena z NMR metodo tudi v vzorcih tekočine, ki so jo zasegli na letališču. Šlo je za 98% čisto substanco, ki je bila namenjena nadaljnji redčitvi in preprodaji. Zaključek: Serija primerov dokazuje možno transdermalno izpostavo olju sintetičnih kanabinoidov, ki vodi v podaljšan kanabinoidni sindrom.
COBISS.SI-ID: 33123033
Uvod: Odkar ni več na voljo protistrupov Viperfav in European viper venom antiserum, se ugrizi modrasa zdravijo z ViperaTAb, ki je pripravljen iz Fab fragmentov ovčjega izvora, usmerjenih proti strupnim komponentam navadnega gada. Cilj: oceniti ViperaTAb®pri zdravljenju ugrizov modrasa. Materiali in metode: v prospektivno študijo kliničnih primerov smo vključili bolnike, ki jih je ugriznil modras in so prejeli ViperaTAb®. V vzorcih krvi teh bolnikov smo določali koncentracije strupa modrasa, nevrotoksične amoditoksine in Fab fragmente ter izvedli farmakokinetično analizo Fab fragmentov iz protiseruma. Rezultati: bolnike po ugrizu modrasa z izrazitimi perifernimi oteklinami, nevrološko simptomatiko in rekurentno trombocitopenijo smo zdravili z ViperaTAb. Strup modrasa smo dokazali v krvi vseh 3 bolnikov, amoditoksin pa le pri bolniku z najtežjo klinično sliko, ki je razvil tudi nevrološko simptomatiko. Pri zmernih zastrupitvah je 8 mL ViperaTAb® uspešno zmanjšalo edem in ublažilo sistemske znake zastrupitve, kot je trombocitopenija. Tak odmerek pa ni zadoščal pri najhuje prizadetem bolniku z najvišjimi vrednostmi koncentracije modrasovega strupa v serumu. Pri tem bolniku ViperaTAb® ni zaustavil otekanja in ni imel učinka na nevrološko simptomatiko. Sistemski očistek, distribucijski in eliminacijski razpolovni čas so znašali 4.3-13.4 mL/h/kg, 1.2-3.2 h and 14.1-55.4 h. Zaključki: pri žrtvah modrasovega ugriza protiserum ViperaTAb® zmanjša zmerne otekline in prehodno izboljša sistemske učinke zastrupitve, razen nevrološke simptomatike. Aplikacija ViperaTAb® je povzročila padec koncentracije strupa v krvi, ni pa vplivala na serumsko koncentracijo nevrotoksičnih amoditoksinov pri bolniku z merljivimi koncentracijami amoditoksinov.
COBISS.SI-ID: 30174759