Članek je objavljen v vrhunski reviji na področju medicine (1/155, IF = 72,406 v letu 2016). Pri napredovalem srčnem popuščanju je uporaba pomožne črpalke za levi ventrikel (LVAD = left ventricular assist device) postala uveljavljena metoda zdravljenje. Zlasti pri bolnikih, pri katerih transplantacija srca ni možna, je zelo pomembno ugotoviti, katera vrsta LVAD je najprimernejša. V multicentrično preiskavo je bilo vključenih 446 bolnikov Primarni cilj trajanja raziskave je bilo preživetje dve leti po miokardnem infarktu ali pa odpoved ali odstranitev LVAD. Primerjali smo novejši, manjši in lažji tip LVAD s centrifugalnim tokom, ki je bila vstavljena 297 bolnikom (testna skupina)in standardno LVAD, delujočo na osnovi aksialnega toka, vstavljeno 148 bolnikom (kontrolna skupina). Dveletno preživetje je bilo doseženo pri 55,4% bolnikih z novejšim tipom črpalke in 59,1% s standardnim tipom, kar kaže na ne-inferiornost novejšega tipa LVAD. Pomembna ugotovitev pa je, da je bilo več okvar starejšega tipa črpalk (16,2% v primerjavi z (.8 % pri novi), v testni skupini pa je bilo več kapi (29,7% v primerjavi z 12,1% v kontrolni skupini). Zaključimo lahko, da je novejša, manjša LVAD na centrifugalni tok enakovredna starejšemu tipu črpalke glede na preživetje po dveh letih in glede na kvaliteto življenja.
COBISS.SI-ID: 33130969
Članek je objavljen v ugledni reviji s področja toksinologije - širše področje farmakologije (A'). Mikrocistini imajo hepatotoksične, nefrotoksične in verjetno tudi nevrotoksične učinke, na kar bi lahko sklepali iz opisov simptomov zastrupitve pri ljudeh. Za razjasnitev nevrotoksičnih učinkov smo proučili učinke treh variant mikrocistinov na astrocite, ki so pomembni pri vzdrževanju homeostatskih mehanizmov v centralnem živčnem sistemu. Ugotovili smo, da imajo mikrocistini od doze odvisne učinke, ki pa se med posameznimi mikrocistini razlikujejo. MC-LF in MC-LW sta povzročila apoptozo astrocitov, medtem ko MC-LR v nizkih dozah celo izboljša preživetje astrocitov. Mikrocistini vstopajo v celico prek organskih anionskih transportnih beljakovin (Oatp); lipofilni mikrocistini lahko tudi neposredno prek membrane. Pokazali smo, da so v astrocitih izraženi Oatp1a4, Oatp1c1 and Oatp1a5, ne pa Oatp1b2. Prav tako smo dokazali, da mikrocistini vstopajo v astrocite s tem, da smo v celicah dokazali prisotnost za mikrocistine značilne aminokisline Adda. Mikrocistina LF in LW sta že v nizkih koncentracijah, podobnih tistim, ki jih lahko dosežemo pri zastrupitvi z mikrocistini, povzročila tudi propad citoskeleta - predvsem razgradnjo fibrilarnega glialnega kislega proteina (GFAP). Rezultati kažejo na to, da zastrupitev z mikrocistini lahko povzroči okvaro centralnega živčnega sistema.
COBISS.SI-ID: 32931545
Terapevtska hipotermija je standarden postopek pri zdravljenju neonatalne hipoksično-ishemične encefalopatije (HIE), ni pa pozano, kakšna je optimalna temperatura hipotermije. Še zlasti ni poznano, ali ima globje ohlajanje dodatne pozitivne učinke pri preprečevanju HIE. Zato smo v neonatalnem podganjem modelu unilateralne hipoksije - ishemije (HI), raziskali učinek petih različnih temperatur za zdravljenje z HT v modelu zmerne in hude HI. Predpostavili smo, da bo nevroprotektivni učinek različen za različne temperature. Ugotovili smo, da je terapevtska hipotermija preprečila unilateralno povzročeno blago HIE, ni pa imela značilno pomembnega učinka pri resni HIE. Ohlajanje pod 33,5 °C ni dodatno pripomoglo k zaščiti centralnega živčnega sistema ne glede na izbrano temperaturo ohlajanja.
COBISS.SI-ID: 32562905
Članek je objavljen v ugledni reviji, uvrščeni kot prva (1/124; A'') na področju radiologije, nuklearne medicine in medicinskega slikanja. NAMEN: Ugotoviti, ali lahko s slikovnimi metodami določimo preprost seštevek indeksov funkcije desnega ventrikla (DV) in velikosti desnega atrija (DA) lahko dobro napove razvoj bolezni pri pljučni hipertenziji (PAH). IZHODIŠČE: Zaenkrat nimamo preprostega napovednika razvoja bolezni pri PAH. Identifikacija takšnega napovednika bi olajšala stratifikacijo možnih zapletov in omogočila bolj bolniku prilagojeno terapijo. METODE: Bolnike smo spremljali 5 let in zasledovali končni izid smrt ali transplantacijo pljuč v tem času. Izid smo primerjali z oceno funkcije desnega ventrikla, povečanjem desnega atrija in sistemskim tlakom ( 110 mm Hg. REZULTATI: Na osnovi funkcije DV, povečanja DA in vrednosti arterijskega tlaka smo izračunali indeks desnega srca (RH score), ki je tudi najbolj zanesljivo in neodvisno koreliral z izidom bolezni v petih letih Sklep: Pri bolnikih s PAH z indeksom desnega srca dobro ocenimo dolgoročni izid bolezni.
COBISS.SI-ID: 3046316
Članek je objavljen v vrhunski reviji, uvrščeni kot druga na področju (A''). Podrobno smo proučili spremembe možganske sivine in beline pri gluhih, saj so bile do tedaj opisane funkcionalne in strukturne možganske spremembe v odsotnosti slušnega zaznavanja neenotne ali celo nasprotujoče. Nekatere študije so se osredotočila le na slušna območja, druge študije so raziskovale celotne možgane ali druge izbrane regije interesov. Večina študij je pokazala zmanjšanje volumna beline (WM) ali spremenjeno mikrostrukturo beline in ohranjeno sivino (GM) v slušnih območij pri gluhih. Nekatere študije pa so poročale tudi o ohranjeni belini in povečanem ali zmanjšanem obsegu sivine slušnega območja pri gluhih. Več strukturnih sprememb pri gluhih so našli tudi zunaj slušnega območja, vendar pa se te regije razlikujejo med študijami. Opažene razlike med študijami so lahko posledica uporabe različnih tehnik analize, ali zaradi raznolikega vzorca prebivalstva in velikosti primerjalnih skupin, ali zaradi uporabe slušnih pripomočkov pri nekaterih sodelujočih gluhih osebah. Za odpravo omenjenih omejitev smo v naši študiji uporabili, za preiskavo morfoloških sprememb možganov, štiri različne tehnike obdelave slik. Preiskovanci so bili gluhi od rojstva, ki še niso uporabljali slušnih pripomočkov. Analizirali smo spremembo volumna sivine in beline Heschlovega girusa (HG), ki je bil izmerjen z ročnim obrisovanjem. Analizo volumna in debeline sivine celih možganov smo izvedli s tehnikami voxel morfometrije VBM in analizo površine. Mikrostrukturni lastnosti beline smo analizirali na slikah difuzijskih tenzorjev (DTI). Podatke smo primerjali med 14 gluhimi in 14 slišečimi osebami (po spolu in starosti primerljivi skupini). Analize ročne volumetrije je pokazala ohranjen obseg sivine HG na obeh straneh in bistveno zmanjšanje volumna beline levega HG pri gluhih. VBM je pokazala povečan volumen cerebralne sivine pri gluhih. V debelini ali površini sivine med skupinami ni bilo opaziti nobenih statistično značilnih razlik. Rezultati DTI analize so pokazali, mikrostrukturne spremembe med skupinami v dvostranskih slušnih področjih, vključno z "Superior Temporal gyrus", HG, na "Planum temporale" in "Planum Polare", ki so bili obsežnejši v desni polobli. Frakcijska anizotropija (FA) je pri gluhih signifikantno zmanjšana v desnem slušnem območju, aksialni difuzivnost (AD) pa v levem slušnem območju. FA in AD sta pri gluhih signifikantno zmanjšana tudi v številnih drugih področjih možganov zunaj slušnega korteksa. Uporaba štirih različnih metod, ki se uporabljajo v naši raziskavi, kaže spremembe, ki niso neposredno povezane, vendar nudi dodatne informacije in podpira sklep, da so strukturne spremembe pri gluhih osebah prisotna tako v slušnih območjih kot drugod. Naši rezultati podpirajo ugotovitve študij, ki kažejo, da lahko zgodnja gluhost povzroči zmanjšan volumen beline in mikrostrukturne spremembe beline v slušnih področjih. Iz mikrostrukturnih sprememb na številnih drugih področjih in povečanega obsega sivine v malih možganih pri gluhih, lahko sklepamo, da zgodnja gluhost povzroči razširjene strukturne spremembe v možganih. To verjetno odraža atrofijo ali degradacijo, kot tudi kompenzacijo in reorganizacijo v odsotnosti slušnih dražljajev in uporabo znakovnega jezika.
COBISS.SI-ID: 1849516
Članek je objavljen v vrhunski reviji (2/24, A'') na področju urgentne medicine. Terapevtska hipotermija (TH) je standardna metoda za preprečevanje posledic neonatalne asfiksije. Infekcije povečajo nevarnost za razvoj neonatalne hipoksije možganov, nič pa ni znanega o učinkovitosti terapevtske hipotermije na možganih, ki so bili senzitizirani z lipopolisaharidi (LPS). Poskuse smo izvedli na mladičih podgan , ki smo jih razdelili v štiri skupine in sicer skupino, ki je bila brez LPS in brez TH, skupino, ki je bila izpostavljena LPS in brez TH, skupino brez LPS in s TH ter skupino z LPS in TH. Ugotovili smo, da je TH učinkovita pri neonatalni hipoksiji, če LPS ni prisoten. V prisotnosti LPS pa je TH neučinkovita,; izgubi se prek 30% možganovine. Najbolj je bil prizadet hipokampus.
COBISS.SI-ID: 1274540
Članek je objavljen v vrhunski reviji s področja bolezni srca in ožilja (2/125, IF=14.95, A''). NAMEN je bil ugotoviti uspešnost transplantacije CD34+ celic v srce prek koronarnih arterij v primerjavi s transendokardialno aplikacijo teh matičnih celic. METODE in REZULTATI: Štirideset bolnikov smo naključno razdelili v dve skupini. Dvajsetim bolnikom smo celice aplicirali prek koronarnega žilja in drugim dvajsetim bolnikom transendokardialno. Pri obeh skupinah smo celice označili s tehnecijem 99m za njihovem sledenju s SPECT 18 ur po aplikaciji celic. Obe skupini bolnikov se nista razlikovali po starosti, spolu in resnosti obolenja. Zadrževanje celic je bilo boljše po transendokardialni aplikaciji in skladno s tem se je tudi funkcija levega ventrikla popravila bolje v tej skupini (+8.1 ± 4.3%) v primerjavi s skupino, ki je prejela matične celice prek koronarnega žilja (+4.2 ± 2.3%, P=0.03). Podobno je bilo tudi izboljšanje v prehojeni razdalji boljše pri "transendokardialni2 skupini in večji je bil učinek na izločanje natriuretičnega peptida. ZAKLJUČEK: Pri bolnikih z neishemičnim dilaltativnim popuščanjem srca je učinkovitejša transendokardialna transplantacija CD34+ celic.
COBISS.SI-ID: 1268396
Članek je objavljen v reviji, ki je uvrščena kot prva na področju "neuroimaging" in je hkrati v prvi četrtini na področju nevroznanosti. Prikazali smo nov pristop k avtomatski segmentaciji možganov. Opišemo popolnoma nov pristop k avtomatski segmentaciji možganov. Dosedanje metode so za segmentacijo uporabljale informacijo iz »standardnih možganov«, tako imenovane »priorje«, temelječe na lokaciji vokslov v standardnem prostoru. Pri anomalijah ali boleznih možganov take metode pogosto odpovedo. Naš pristop je bil ustvariti »priorje« temelječe na izračunih verjetnosti pripadnosti konkretnega voksla možganskisivini ali belini iz podatkov sosednjih vokslov, kar daje posameznemu vokslu značilen statistični podpis. S tem se izognemo tudi motnjam in artefaktom, ki pa sicer bistverno vplivajo na generiranje priorjev iz predlog, ustvarjenih iz populacijskih podatkov. Najpogostejši artefakti, ki imajo velik vpliv na stare metode, na našo metodo pa ne vplivajo so senčenje, distorzije in premiki. Uspešnost naše metode smo primerjali z drugimi na enakih podatkih, dostopnih iz profesionalnih baz, dostopnih na medmrežju. Nadaje smo preverili, ali metoda deluje tudi v kombinaciji z drugimi programskimi opremami kot je npr. FSL (Oxford) in izkazalo se je, da je identifikacija posameznih tkiv boljša tudi v teh primerih. Programska oprema, ki smo jo razvili, je prosto dosptopna kot del programskega paketa AFNI http://afni.nimh.nih.gov.
COBISS.SI-ID: 28180185
Članek je uvrščen kot vrhunska publikacija, objavljena v drugi vodilni reviji na področju Gastroenterology in Hepatology (2/55, IF=10.885 leta 2010 in 13.246 leta 2016). Pri proučevanju procesa apotoze na hepatocitih smo prvi odkrili nov, še neopisan proces, ki smo ga poimenovali »preapoptotični« celični stresni odgovor. Članek predstavlja prvi opis mehanizma adaptacije na stres s preprečevanjem proženja apoptoze. Pri tem procesu pride do translokacije prokaspaze 9 in Baxa v jedro, kar verjetno prepreči napredovanje apoptoze. Opisani proces je pomemben tudi zaradi ugotavljanja kvalitete primarnih celic, npr. hepatocitov, ki se že uporabljajo za presadke na ljudeh, saj je v primeru predapoptotskega celičnega odziva na stres spremenjena njihova toleranca na stres. Enako lahko velja tudi pri transplantaciji organov, ki so pri pripravi in transportu podvrženi hipotermiji.
COBISS.SI-ID: 26839513
Osnovna patofiziološka dogajanja prizadenejo osrednje živčevje pri bolnikih z Huntingtonovo boleznijo že veliko prej kot se izrazijo tipični motorični znaki bolezni. V študiji nas je zanimalo dogajanje v odseku avtonomnega živčevja. V ta namen smo merili lasersko-dopplerske pretoke v mikrocirkulaciji kože, variabilnost srčnega ritma, sistolični in diastolični tlak pred in med ohladitvijo roke s potopitvijo v vodno kopel s temperaturo 15 st. C. na skupini bolnikov, ki so bili še brez simptomov in na skupini bolnikov z že izraženimi motoričnimi znaki. Izmerili smo večje zmanjšanje kožnega pretoka na hlad pri bolnikih brez simptomov motorične disfunkcije. Poleg tega so presimptomatski bolniki kazali večjo aktivnost simpatičnega živčevja glede na kazalce variabilnosti srčnega ritma. Rezultati so skladni s domnevo o spremenjeni avtonomni aktivnosti pri opazovanih bolnikih. Prav tako podpirajo hipotezo o disfunkciji vegetativnih nadzornih središč višjega reda.
COBISS.SI-ID: 29012185