Za opredelitev diagnoze in stopnje prizadetosti miokarda v kardiologiji običajno uporabijo številne metode, magnetno-resonančno slikanje pa zaradi premajhne dostopnosti in navidezno visoke cene uporabijo le bolj poredko. Razvoj kardiološkega MRI je zelo napredoval in v našem centru za klinično fiziologijo smo uspešno prenos znanje, pridobljeno z raziskovalnim delom, v prakso. Hkrati smo uvedli tudi sodobne metode magnetno-resonančnega slikanja, ki lahko nadomestijo številne druge vrste preiskav in dodajo nove podatke, saj MRI poda hkrati dobro oceno funkcije in morfologije obolelega srca.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 33539033Osvetli dilemo pri uvajanju antikoagulantnega zdravljenja pri cerebrovaskularnih bolnikih: časovnica in vloga slikovne diagnostike. Highlights the dilemma of prescribing anticoagulants in cerebrovascular patients: timing and role of imaging. Osvetli dilemo pri uvajanju antikoagulantnega zdravljenja pri cerebrovaskularnih bolnikih: časovnica in vloga slikovne diagnostike
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 3493548Študija je namenjena izboljšanju zdravljenja ugrizov kač, predvsem gadov, saj je v Evropi več proizvajalcev protiserumov ali specifičnih fab fragmentov proti posameznim toksinov, vendar ni enotne doctrine o izboru, načinu in trajanju aplikacije the protiserumov pori ugizih gada. Ugrizi evrospkih gadov lahko povzročajo resne zastrupitve, posebno otekanje in podplutbe, ki lahko zajemajo ude in telo ter povzročajo dolgotrajne okvare zdravja. Sistemski znaki zastrupitve so v primerjavi z drugimi strupenimi kačami razmeroma blagi. Zmerna do huda zastrupitev zahteva zdravljenje s protiserumom, ki ga v Evropi letno apliciramo več stokrat. V Evropi proizvajamo več različnih protiserumov, vendar imamo na voljo le malo podatkov o primerjavi med njimi, nobeden od protiserumov pa ni odobren s strain Evropske agencije za zdravila. Naš cilj je bil zbrati opisane primere zdravljenja ugrizov evropskih gadov in oceniti relativno učinkovitost protiserumov, kar bi še dodatno izboljšalo postopke zdravljenaj pri the zstrupitvah. Metode: izvedli smo sistematičen pregled člankov, ki obravnavajo ugrize evropskih gadov v podatkovni zbirki Medline. Izbrali smo članke, objavljene med 1. januarjem 1996 in 11. marcem 2016, ki so vsebovali klinični izid zdravljenja, vključno z prikazi primerov. Pregledali smo citirane članke in jih vključili, če so ustrezali kateremu od izbranih kriterijev (uporaba specifičnega protiseruma, pot vnosa protiseruma, opaženi neželeni učinki in trajanje bolnišnične obravnave). Pregledali smo tudi izvlečke konferenc EAPCCT od leta 2000 dalje in ocenili primernost tistih, ki so se nanašali na ugrize Vipera spp. Podatke smo iskali tudi pri proizvajalcih protiserumov ter pri avtorjih člankov. Ker so bili podatki o bolnikih redko dostopni, smo primerjali mediano trajanja bolnišnične oskrbe za vsak protiserum. V študijo smo vključili 40 objavljenih člankov in izvlečkov in 1 neobjavljen članek, ki je poročal o seriji kliničnih primerov. Objavljenih ni nobenih randomiziranih raziskav, ki bi primerjale protiserume s placebom ali protiserume med sabo. Protiserumi, dostopni v Evropi: v Evropi je dostopnih 8 različnih protiserumov za zdravljenje evropskih gadov, varnostni list je dostopen za 7 od njih. 6 protiserumov deluje proti strupu V. berus in V. ammodytes, sedmi deluje proti mešanici strupa V. ammodytes, V. aspis in V. berus, osmi deluje proti strupu V. ammodytes, Macrovipera lebetina in Montivipera xanthina. 6 proizvajalcev priporoča intramuskularno aplikacijo protiseruma, 2 priporočata intravenozno. Randomiziranih študij, ki bi primerjale učinkovitost prtiserumov, nismo našli. Predklinični podatki: našli smo 2 članka, ki predstavljata primerjalne predklinične raziskave. Klinični podatki: klinične študije so večinoma retrospektivne in vsebujejo podatke o uporabi protiserumov pri 2602 bolnikih; protiserum je bil poimensko opredeljen v 2174 primerih. 2061 (94,8 %) bolnikov je prejelo Zagrebški protiserum, ViperfavTM ali ViperaTAb®. Objavljenih podatkov o drugih protiserumih je malo. Uporaba večkratnih odmerkov protiseruma: večkratni odmerki protiseruma so bili uporabljeni v 230/1491 primerov (15,4 %), kjer je bila ta informacija navedena. Izid in trajanje bolnišnične oskrbe: intravenska uporaba protiserumov je povezana s krajšo ležalno dobo (mediana trajanja bolnišnične oskrbe v študijah intravenske aplikacije ViperfavTM ali ViperaTAb® je med 1 in 4,8 dnevi v primerjavi z mediano trajanja bolnišnične oskrbe v študijah intramuskularne aplikacije protiseruma Bulbio ali Zagrebškega protiseruma, kjer je med 2 in 18 dnevi). Primerjava med uporabo in neuporabo protiseruma: nekaj manjših študij je dokazalo, da ni razlike v trajanju bolnišnične oskrbe med bolniki s primerljivo stopnjo zastrupitve, ki so med obravnavo prejeli in tistimi, ki niso prejeli protiseruma. Neželeni učinki: neželeni učinki protiserumov so bili navedeni pri 37 od 2408 primerih (1,5 %), vključno s 7 primeri anafilkasije. Zaključki: Neželeni učinki uporabe protiseru
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 33201369Uvod: Interakcije med zdravili sodijo med težave povezane z zdravili, ki jih je moč omejiti ali preprečiti. Gre za izziv za zdravstvene delavce, pri katerem je razlikovanje med potencialnimi in klinično izraženimi interakcijami ključnega pomena. Za iskanje potencialnih interakcij so v uporabi številni računalniški programi (podatkovne baze), a je o njihovi ustreznosti z vidika klinične uporabnosti malo znanega. Z raziskavo smo želeli ugotoviti pojavnost klinično izraženih interakcij ob sprejemu v bolnišnico ter na podlagi tega med seboj primerjati podatkovne baze, ki so za iskanje potencialnih interakcij v uporabi v UKC Ljubljana. Metode: V prospektivno klinično raziskavo smo vključili odrasle bolnike, sprejete na oddelke Interne klinike UKC Ljubljana v obdobju dveh mesecev. S pomočjo zdravstvene dokumentacije in pogovorov z bolniki smo zbrali podatke o njihovih zdravilih pred sprejemom. S tremi programi (Lexi-Comp, Drugs.com in Micromedex) smo preverili prisotnost potencialnih interakcij. Na podlagi zdravstvene dokumentacije smo ocenili, katere od njih so bile pri bolnikih ob sprejemu klinično izražene, in če so bile le-te vzrok sprejema. Vzročnost primerov smo ocenili z algoritmom DIPS (Drug Interaction Probability Scale). Glede na število potencialnih in izraženih interakcij smo za vse tri podatkovne baze izračunali občutljivost, specifičnost, pozitivno in negativno napovedno vrednost. Rezultati in razprava: Vključili smo 1006 bolnikov. Pri 37 bolnikih (3,7%) smo odkrili 50 izraženih interakcij ob sprejemu, od tega so bile pri 16 bolnikih (1,6%) interakcije vzrok sprejema v bolnišnico. Bolniki z izraženimi interakcijami so bili statistično značilno starejši in so prejemali statistično značilno več zdravil kot tisti brez interakcij. Najpogosteje opažene klinične manifestacije interakcij so bile krvavitve, hiperkaliemija, hipotenzija in toksičnost digitalisa. Podatkovne baze so se med seboj najbolj razlikovale po občutljivosti (Micromedex 76%, Lexi-Comp 50% in Drugs.com 40%) in pozitivni napovedni vrednosti (Drugs.com 6,78%, Micromedex 6,76% in Lexi-Comp 3,92%). Zaključek: Pojavnost ugotovljenih interakcij med zdravili je veliko manjša od pojavnosti potencialnih interakcij. Med podatkovnimi bazami za iskanje potencialnih interakcij so velike razlike, kot najbolj uporaben se je v naši raziskavi izkazal Micromedex.
F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 4298865Kronične rane, posebej pri bolnih z diabetesom, so izziv za zdravljenje. Standardni protokoli zdravljenja ne dajejo zadovoljivih rezultatov, zato preučujemo dodatne metode kot npr. fototerapijo s svetlobo nizke jakosti. Namen študije je bil oceniti učinek fototerapije z diodami na zdravljenje kroničnih ran pri diabetičnih in drugih bolnikih. Ker je zadovoljiva prekrvitev pogoj za celjenje rane, smo ocenjevali mikorcirkulacijo na zdravi koži ob rani. 40 bolnikov brez diabetesa in 39 diabetikov, ki so bili napoteni s kroničnimi ranami spodnjih okončin v Univerzitetni klinični center smo randomizirali v zdravljeno in kontrolno skupino. Zdravljena skupina je bila tretirana z fototerapijo LED 2.4 J/cm2 (valovne dolžine 625, 660, 850 nm) trikrat tedensko 8 tednov. Kontrolna skupina je prejemala fototerapijo širokega spektra 580-900 nm in močjo 0.72 J/cm2. Mikrocirkulacijo smo spremljali z laser doplerjem. Signifikantno povečanje krvnega pretoka smo opazili v zdravljeni skupini diabetikov in nediabetikov (p = 0.040 in p = 0.033), medtem ko ni bilo sprememb v kontrolni skupini. Poleg tega je Falanga vrednost za oceno ran pokazal signifikantno izboljšanje zdravljeni skupini glede na kontrolni skupini. Glede na naše rezultate, bi lahko bila fototerapija z LED učinkovita dodatna terapija za zdravljenje kroničnih ran pri diabetikih in nediabetikih.
F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 2655867