Prehod iz sedečega v stoječi položaj je ena izmed najbolj zahtevnih nalog pri rehabilitaciji. Razvili smo inovativno napravo Sit-to-Stand (STS), ki omogoča različne stopnje mehanske podpore pri vstajanju kot tudi različne hitrosti vstajanja. Pri skupini nevrološko intaktnih posameznikov smo primerjali kinematiko, kinetiko in elektromiografijo (EMG) vstajanja pri treh eksperimentalnih pogojih z naraščajočo stopnjo mehanske podpore (MIN STS-T, MED STS-T in MAX STS-T) z naravnim vstajanjem (NO STS-T). Eksperimentalni pogoji NO STS-T, MED STS-T in MIN STS-T zahtevajo od oseb, da začnejo gibanje z anteriornim naklonom trupa. Izmerjene trajektorije gibanja v gležnjih, kolenih, kolkih in trupu pri eksperimentalnih pogojih MED STS-T in MIN STS-T so bile zelo podobne trajektorijam posnetim pri eksperimentalnem pogoju NO STS-T. Vertikalne reakcijske sile in EMG vzorci mišic tibialis anterior, kvadriceps in hamstrings kažejo jasen trend v smeri "normalnih" vzorcev ko stopnjo mehanske podpore naprave postopoma zmanjšujemo. Na podlagi teh rezultatov sklepamo, da naprava ne spreminja pomembno kinematike vstajanja, kar je pomemben prepogoj za uporabo naprave v klinični rehabilitacijski praksi.
COBISS.SI-ID: 2037353
V sklopu raziskave je bil razvit senzorno podprt računalniški model za analizo in oceno gibanja glave nedonošenčka tekom rehabilitacijske vadbe. Model temelji na metodologiji obdelave in združevanja senzornih podatkov pritiskovne merilne podloge ter inercialnih in magnetnih merilnih enot. Primerjava z referenčnimi rezultati meritev pokaže, da je najprimernejši pristop uporaba kombinacije iskalnih algoritmov in sicer algoritma zornega kota, metode analize histograma in algoritma sledenja poziciji glave. Metodologija je tesno vpeta v EU FP7 projekt CareToy in namenjena uporabi v namene telerehabilitacije prezgodaj rojenih otrok.
COBISS.SI-ID: 10918740
Pri raziskavi smo uporabljali inercialne merilne enote za merjenje kinematičnih in dinamičnih parametrov smučarskega skoka, katere je bilo, do sedaj mogoče analizirati samo s pomočjo simulacij. Za izračun dinamičnih obremenitev v sklepih, smo razvili dinamični model s pomočjo rekurzivne Newton-Eulerjeve inverzne analize. Tovrsten pristop omogoča izračun reakcijske sile tal pri odskoku. Za validacijo modela so štirje skakalci izvedli simulacijski odskok v laboratoriju na pritiskovni plošči, kjer so bili rezultati primerljivi z referenčnim sistemom. Pri preizkusu na skakalnici v realnih razmerah je sodelovalo šest skakalcev. Predstavljeni sistem omogoča izračun sil in navorov v sklepih skakalca in reakcijsko silo tal skozi zaletno in odrivno fazo skoka. Merjenje kinematičnih in dinamičnih parametrov je z razvitim sistemom izvedljivo na katerikoli skakalnici.
COBISS.SI-ID: 11022420
Razvili smo sistem, ki na podlagi uporabnikovih fizioloških odzivov (srčni utrip, prevodnost kože, frekvenca dihanja, temperatura kože, gibanje oči, velikost zenice, elektroencefalografija) oceni različne tipe obremenjenosti uporabnika – fizično, miselno itd. Preizkusili smo ga na desetih zdravih uporabnikih, ki so opravljali različne naloge z eksoskeletom za podporo roke.
COBISS.SI-ID: 10738004
Namen študije je bil izvesti biodinamično analizo kinematičnih, dinamičnih in EMG parametrov dveh vrst skokov v vision s predhodnim padcem z višine (višini 25 cm in 45 cm). Vzorec izmerjenih oseb, obsega štiri elitne atletinje panoge troskoka,z najboljšimi rezultati troskoka med od 13.33 do 15.06 metrov. Kinematični in dinamični parametri so bili izračunani z uporabo dveh tenziometričnih plošč, ter devetih CCD kamer. 16-kanalni system za merjenje elektromiografije (BTS Pocket, Myolab) smo uporabili za analizo aktivacije EMG naslednjih mišic: m. erector spinae, m. gluteus, m. rectus femoris, m. vastus medialis, m. vastus lateralis, m. biceps femoris, m. soleus in m. gastrocnemius medialis. Pri skokih s predhodnim padcem z višine 25 cm, so preiskovanke dosegle naslednje rezultate: višina skoka 43,37 ± 5,39 cm in reakcijska sila podlage 2770 ± 411 N. Pri skokih s predhodnim padcem z višine 45 cm, pa so preiskovanke dosegle naslednje rezultate: višina skoka 45,22 ± 4,65 cm in reakcijska sila podlage 2947 ± 366 N. Vertikalna hitrosta težišča pri skoku s predhodnim padcem z 25 cm je znašala 2.77 ± 0,19 ms-1 in pri skoku s predhodnim padcem z 45 cm pa 2,86 ± 0,15 ms-1. EMG meritve so pri obeh načinih izvedbe skoka pokazale aktivacijo mišic po načelu najprej aktivacija proksimalnih mišic, katerim sledi aktivacija distalnih mišic. V prvi fazi skoka so bile najbolj aktivne mišice so m. gluteus maximus in m. rectus femoris. Največja aktivnost m. gastrocnemius medialis in m. soleus smo opazili v zadnji tretjini gibanja preden so se prsti odmaknili od podlage.
COBISS.SI-ID: 4716721