S večslikovno fotogrametrijo lahko pod ugodnimi pogoji tudi pod vodo pridobimo velik oblak 3D točk, ki jih lahko uporabimo za vizualizacijo potopljene kulturne dediščine. Za analizo podvodnih arheoloških najdišč in primerjavo artefaktov pa moramo iz oblaka točk kreirati bolj kompaktne modele, kjer je vsak objekt ali njegov del posebej modeliran. Volumetrični modeli in še posebej superkvadrični modeli so primerni za tako modeliranje, saj obstajajo metode za njihovo segmentacijo in rekonstrukcijo iz 3D točk. Kot primer za obravnavo smo uporabili podvodni brodolom rimske ladje iz 2. st. n. št. blizu Sutivana na otoku Braču na Hrvaškem. Pokazali smo kako lahko superkvadrični model sarkofagov in drugih kamnitih blokov rekonstruiramo iz nesegmentiranega oblaka 3D točk, ki smo jih pridobili s pomočjo večslikovne fotogrametrije. Primerjali smo dimenzije kamnitih blokov, izmerjenih neposredno na ustreznih 3D točkah, z dimenzijami rekonstruiranih superkvadrikov in razpravljali o drugih prednostih takih volumetričnih modelov. Povprečna razlika med meritvami od točke do točke na kamnitih blokih in dimenzijami ustreznih superkvadričnih modelov je reda nekaj centimetrov. Metodo smo prilagodili tudi za modeliranje amfor, o čemer smo poročali v poglavju v knjigi, in raziskujemo, kako bi jo uporabili za avtomatsko analizo velikih oblakov 3D točk, ki nastanejo pri dokumentiranju kulturne dediščine. To pa ni naš edini rezultat sodelovanja s podvodnimi arheologi, skrbimo za uporabo večslikovne fotogrametrije, med drugim smo sodelovali pri dokumentiranju rimske ladje v Ljubljanici pri Sinji gorici, o čemer smo poročali v Arheološkem vestniku in na konferencah.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 1536404675Pri pogovoru je očesni stik je zelo pomemben za njegovo verodostojnost in učinkovitost. Videokonfrenčni sistemi so bili izumljeni prav z namenom zagotoviti takšen način pogovora na velike razdalje, v zadnjem času predvsem z uporabo interneta in osebnih računalnikov. Kljub nizki ceni takšnega načina komunikcije ta še vedno ni široko sprejet. Eden izmed pomembnih razlogov za to je, da je skoraj nemogoče vzpostaviti očesni stik med osebama na večini konfiguracij računalniške opreme, kjer je kamera za zajem slike obraza nameščena nad računalniškim zaslonom, ki prikazuje sliko sogovornika. Za rešitev problema manjkajočega očesnega stika so bile predlagane različne rešitve v strojni in programski opremi. V tem članku predlagamo preprosto rešitev, ki lahko izboljša subjektivni občutek očesnega stika in temelji na spoznanju, kako ljudje zaznavamo 3D scene projecirane na nagnjene površine. Hipotezo podpremo z nekaj eksperimenti. Ta članek je le zadnji v seriji člankov, kjer smo se ukvarjali z analizo smeri človekovega pogleda. Dva članka v revijah in dva na konferencah sta se ukvarjala z digitalnimi zasloni, ki so opremljeni s kamerami. Z njihovo pomočjo lahko s pomočjo metod računalniškega vida analiziramo časovne, prostorske in demografske značilke opazovalcev in na osnovi tega prilagajamo vsebino sporočil na zaslonih. Definirali smo tudi povsem nov koncept interakcije med računalnikom in uporabnikom, to je dinamična anamorfoza (članek v reviji Interacting with Computers), kjer se projecirana slika stalno prilagaja poziciji opazovalca, tako da jo opazovalec od koderkoli vidi brez perspektivne deformacije. Na osnovi tega principa smo razstavljali tudi umetniško instalacijo na Festivalu novih medijev Speculum Artium.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 1537319619V sodobni novomedijski umetnosti igra računalniška tehnologija ključno vlogo ne le pri kreaciji umetniških del, ampak tudi pri njihovi funkciji kot umetniškega dela. Taka digitalno zasnovana umetniška dela imajo pogosto predstavitveni ali interaktivni karakter in so zato povsem odvisna od delujočega računlaniškega sistema. Ker se računalniška tehnologija nebrzdano razvija naprej, strojne in programske komponente hitro zastarajo. Zato je vprašanje, kako v takih razmerah ohranjati digitalno zasnovano umetnost, še vedno odprto. V članku obravnavamo ključna vprašanja ohranjanja digitalne umetnosti s pomočjo študija primera petnajst let stare umetniške instalacije "15 sekund slave". Instalacijo smo lahko vzdrževali v delujočem stanju sprva le z drobnimi popravki, običajno le z uporabo novejših operacijskih sistemov. Po več kot desetih letih pa je bilo potrebno na novo napisati programsko kodo, saj smo prešli na novo računsko platformo. Z novomedijsko umetnostjo se ukvarjamo že več kot 20 let, od leta 2008 so člani naše programske skupine ustvarili 15 umetniških del s tega področja, ki so vključena v 12 razstavnih katalogov in so bila na 25 različnih razstavah. S področja novih medijev smo tudi objavili znanstveno monografijo (Narvika Bovcon), 17 člankov v revijah, sodelovali na 5 okroglih mizah o povezovanju znanosti in umetnosti, v 2 radijskih oddajah Arsov forum, ter imeli vabljena predavanja na to temo. O naši zadnji interaktivni umetniški instalaciji ”Svetlobni vodnjak" smo poročali v reviji Digital Creativity.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 1537491651Člani projektne skupine so vodje trenutno največje iniciative za analizo vizualnih sledilnikov na področju računalniškega vida - Visual object tracking challenge (VOT). Namen iniciative je poleg objektivne evalvacije sledinikov, izdelava novih podatkovnih zbirk in evalvacijskih protokolov za vizualno sledenje objektov. V sklopu iniciative so v letu 2017 organizirali že peti izziv vizualnega sledenja ter delavnico v sklopu ene od treh glavnih konferenc računalniškega vida ICCV 2017. Izziva se je udeležilo preko sto raziskovalcev. Novost izziva VOT2017 je analiza realnočasnih sledilnikov, ki so ključni element modernih avtonomnih robotskih sistemov. Letos je Univerza v Ljubljani razglasila delo skupine na VOT za enega oddesetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov UL v letu 2017 (https://www.uni-lj.si/v_ospredju/2017120413202206/).
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 1537719235Namen projekta je razvoj avtomatskega sistema za nadzor poškodb avtomobilov. Naloga je razvoj bogatega senzorskega sistema senzorjev bližine ter kamer in razvoj naprednih metod računalniškega vida za detekcijo različnih delov avtomobila, vključno s steklom, detekcijo poškodb ter njihovo umeščanje v model avtomobila. V projektu smo naredili več inovacij za učinkovito detekcijo steklenih površin, robustno hitro detekcijo projeciranega vzorca na dinamični sceni in nove metode za detekcijo poškodb. Projekt je zgolj eden od primerov prenosa raziskovalnih dognanj in ekspertiz osvojenih preko raziskovalne dejavnosti v prakso. Razviti prototip smo predstavljali na številnih obiskih tujih in domačih delegacij na naši fakulteti ter preko različnih kanalov obveščanja javnosti, kot so poročilo raziskovalno-razvojne dejavnosti FRI v letu 2017, na spletu ter televizijske kontaktne oddaje. Izvedli smo tudi številne druge industrijske projekte in aplikacije, ki so navedene pod točko 23. ter jih predstavjali javnosti.
F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije