Predstavljeni pristop omogoča računanje elastične napetostne energije v linearnih in nelinearnih elastičnih trdninah med naključnim termo-mehanskim obremenjevanjem. Pristop temelji na preprostem dejstvu, da variacija deformacijske in komplementarne energije vedno tvori pravokotnik v napetostno-deformacijskem prostoru. Od tod sledi, da je integracija nepotrebna za računanje energije. Pristop upošteva tudi vpliv srednjega nivoja napetosti. S tem se doseže boljšo oceno utrujenostne poškodbe in boljše ujemanje z opažanji pri poskusih v realnih pogojih. Predlagan je torej parameter, ki upošteva vpliv srednjega nivoja napetosti. Parameter temelji na dobro znanem Smith-Watson-Topperjevem energijskem kriteriju, vendar omogoča upoštevanje še drugih kriterijev, npr. Bergmannovega. Pristop je bil vgrajen v numerično metodo, ki se lahko uporablja za računanje enoosnih, večosnih, proporcionalnih in neproporcionalnih obremenitev za napovedovanje utrujenostnih poškodb. Končni rezultat metode je ciklični razvoj akumulirane utrujenostne poškodbe. Numerični primeri kažejo, kako se lahko metoda, predstavljena v tem članku, uporablja za nelinearen elastični material.
COBISS.SI-ID: 14715163
Obstoječi spremenjeni Locati-jev koračni test smo izboljšali tako, da smo ga kombinirali z dvema evolucijskima algoritmoma. Tako smo minimizirali na novo opredeljeno ciljno funkcijo, ki meri odklon sledi najbolje ujemajočih točk iz izbranega števila obremenitvenih ciklov. Glavna prednost novega postopka v primerjavi s konvencionalnim Locati-jevim koračnim testom je, da naklonov in odsekov materialnih S-N krivulj ali S-N krivulj komponent ni potrebno vedeti vnaprej, da bi ocenili napetost utrujanja za določeno število obremenitvenih ciklov. Predstavljeni postopek je bil testiran na dveh primerih z različnim ciljnim številom obremenitvenih ciklov. Rezultati kažejo, da je predstavljen postopek ustrezen tudi konvencionalni Locati-jevi koračno-testni proceduri.
COBISS.SI-ID: 13999387
Fizikalne in mehanske lastnosti bukovine (Fagus sylvatica L.) smo določili po industrijski toplotni obdelavi v parni atmosferi. Vzporedni preizkušanci za statične tlačne mehanske teste (20 x 20 x 20 mm), pred in po termičnem tretiranju, so bili uravnovešeni v celotnem higroskopskem vlažnostnem območju. Potrdili smo zmanjšanje gostote termično obdelane bukovine, kar se je odrazilo v njeni zmanjšani togosti in tlačni trdnosti prečno na lesna vlakna. Tlačna trdnost lesa vzporedno z lesnimi vlakni je po termični modifikaciji ostala nespremenjena. Potrdili smo tudi zmanjšano higroskopnost termično obdelane bukovine. Zveza med normalizirano togostjo (MOE /MOE0) in trdnostjo (σ/σ0), vzdolž in prečno na lesna vlakna, ter lesno vlažnostjo ostaja pred- in po termični modifikaciji lesa nespremenjena.
COBISS.SI-ID: 2519945
Za zmanjšanje stroškov raziskav in razvoja izdelkov (R&R), se v začetnih fazah razvojnega procesa uporabljajo kompleksna numerična vrednotenja in simulacije. Z njimi lahko napovemo, kako se bo izdelek obnašal v določenih obratovalnih pogojih. Za čim bolj točno napovedovanje obnašanja izdelka je potrebno izdelati 3D numerični model izdelka, poznati obratovalne pogoje in materialne lastnosti izdelka. Te lastnosti upoštevamo v konstitutivnih materialnih modelih, ki jih uporabljamo v numeričnih simulacijah. Zelo pogosto se v numeričnih simulacijah uporabljajo konstitutivni materialni modeli, pri katerih vrednosti njihovih parametrov ne moremo enostavno določiti. Zato je potrebno z izvajanjem eksperimenta in optimizacijskim postopkom poiskati ustrezne vrednosti parametrov konstitutivnih materialnih modelov. Optimalne vrednosti teh parametrov so tiste, pri katerih dobimo enak odziv izdelka kot v eksperimentu.
COBISS.SI-ID: 14571547
Zanesljivost napovedovanja zdržljivosti je ključ do varnih proizvodov, lahkih konstrukcij in nizkih proizvodnih stroškov. Zaradi številnih vplivov na napovedovanje zdržljivosti, kot so spremenljive mehanske obremenitve, spremenljive temperature in korozivna okolja danes v industriji nujno potrebujemo inženirsko orodje, ki omogoča upoštevanje množice vplivov in zagotavlja zanesljivo proizvodnjo. Cilj tega projekta je bil predvideti termo-mehansko utrujenostno poškodbo za tri sestavne dele izpušnega sistema. Cilj raziskave Siemens in Univerze v Ljubljani je bil določiti povezanost med napovedanimi kritičnimi mesti in mesti, opazovanimi s poskusi ter njihovo zdržljivostjo.
COBISS.SI-ID: 14500891