Oblika rainflow matrike je kompleksna in je ni mogoče aproksimirati z enostavno porazdelitveno funkcijo. V tem članku je uporabljena Weibull-normalna mešana porazdelitev, za katero je komponente in neznane parametre potrebno oceniti. Cilj članka je oceniti število komponent in neznane parametre z uporabo FlexMix in REBMIX algoritmov in primerjati njune rezultate. Rezultati so nato uporabljeni v Goodmanovi in Walkerjevi korekciji srednje vrednosti napetosti. Ta korekcija ni narejena kot točka za točko transformacija, kjer je informacija o porazdelitveni funkciji rainflow matrike izgubljena. Namesto tega je uporabljena porazdelitvena funkcija rainflow matrike z ocenjenimi parametri transformirana v skladu z Goodmanovo in Walkerjevo metodo korekcije srednje vrednosti napetosti. S tem postopkom je gostota porazdelitve verjetnosti ekvivalentnih amplitudnih napetosti neposredno dobljena in informacija o porazdelitveni funkciji rainflow matrike ni izgubljena.
COBISS.SI-ID: 13747227
Predstavljena je metoda, ki omogoča napovedovanje dobe trajanja zaradi lezenja na podlagi majhnega vzorca eksperimentalnih rezultatov, dobljenih pri kratkih testih. Za določanje optimalne vrednosti koeficientov je uporabljena metoda smoothed bootstrapping v kombinaciji z najbolj pogosto uporabljanimi časovno-temperaturnimi parametri. Za deset kovinskih gradiv je napovedovanje dobe trajanja zaradi lezenja ocenjeno na vseh razpoložljivih eksperimentalnih podatkih in na delnih podatkovnih nizih. Napovedi v primeru delnih podatkovnih nizov so vedno konzervativne, interval zaupanja napovedane dobe trajanja zaradi lezenja pa se z naraščajočim številom razpoložljivih eksperimentalnih rezultatov oži. Za ovrednotena gradiva smo pokazali, da je s predstavljeno metodo mogoče doseči uporabne napovedi dobe trajanja zaradi lezenja.
COBISS.SI-ID: 13803803
V članku je opisano, kako izbrana materialna krivulja dobe trajanja vpliva na izračunano zanesljivost konstrukcije, izpostavljene dinamičnemu obremenjevanju. Obravnavali smo enoosni preizkušanec s popolnoma izmenično konstantno amplitudno obremenitvijo. Zanesljivost za določeno število ciklov do porušitve je bila izračunana kot prerez verjetnostnih porazdelitev, ki predstavljajo raztros amplitude obremenitve in raztros materialne krivulje dobe trajanja. Funkcijo gostote porazdelitve verjetnosti amplitude obremenitve smo modelirali z enotno in Gaussovo funkcijo gostote porazdelitve verjetnosti. Raztros krivulje dobe trajanja smo modelirali s pogojno dvo-parametrično Weibull-ovo gostoto porazdelitve verjetnosti. Parametre smo ocenili z uporabo dveh procedur: (i) z dvofaznim in (ii) neposrednim postopkom. Za dvofazni postopek smo najprej ocenili pogojno gostoto porazdelitve verjetnosti števila ciklov do porušitve in nato pretvorili v ustrezno pogojno gostoto porazdelitve verjetnosti amplitude napetosti. V neposrednem postopku smo pogojno gostoto porazdelitve verjetnosti amplitude napetosti modelirali neposredno iz podatkov dobe trajanja. Dva postopka smo testirali na 12 simuliranih podatkovnih nizih dobe trajanja in nizu eksperimentalnih podatkov dobe trajanja. Za izračun zanesljivosti izbranega preizkušanca smo uporabili dvojni model krivulje dobe trajanja na osnovi eksperimentalne množice podatkov.
COBISS.SI-ID: 14035739
Obstoječi spremenjeni Locati-jev koračni test smo izboljšali tako, da smo ga kombinirali z dvema evolucijskima algoritmoma. Tako smo minimizirali na novo opredeljeno ciljno funkcijo, ki meri odklon sledi najbolje ujemajočih točk iz izbranega števila obremenitvenih ciklov. Glavna prednost novega postopka v primerjavi s konvencionalnim Locati-jevim koračnim testom je, da naklonov in odsekov materialnih S-N krivulj ali S-N krivulj komponent ni potrebno vedeti vnaprej, da bi ocenili napetost utrujanja za določeno število obremenitvenih ciklov. Predstavljeni postopek je bil testiran na dveh primerih z različnim ciljnim številom obremenitvenih ciklov. Rezultati kažejo, da je predstavljen postopek ustrezen tudi konvencionalni Locati-jevi koračno-testni proceduri.
COBISS.SI-ID: 13999387
V članku je predstavljena eksperimentalna in numerična analiza tlačnega testa na vzorcih navadne in termično obdelane bukovine (Fagus sylvatica L.) v industrijskem postopku. Vzorce dimenzij 20 x 20 x 20 mm smo v normalni klimi najprej statično tlačno obremenjevali vzporedno in prečno na lesna vlakna nato pa modelirali preizkus še z metodo končnih elementov. Potrdili smo padec gostote lesa po termični modifikaciji, ter povečanje togosti v obeh testiranih smereh. Trdnost bukovine je po termični obdelavi narasla vzporedno z vlakni, v prečni smeri pa je padla. Primerjava eksperimentalnih in numeričnih rezultatov je pokazala, da lahko silo in pomik pri tlačnem preskusu vseh obravnavanih vzorcev z zelo dobro natančnostjo modeliramo z hiperelastičnim materialnim modelom.
COBISS.SI-ID: 2468745