Nadgradnja utekočinjene lignocelulozne biomase je bila preučevana pri 300 °C, tlaku 8 MPa v reaktorju z goščo z uporabo molibdenovih (disulfid, dioksid, karbid) in volframovih (disulfid) katalizatorjev brez nosilca. Novi nanostrukturirani MoS2 katalizatorji v obliki ježkov in inorganski MoS2 fulereni povezani z ogljikom so bili sintetizirani in testirani, med tem ko je bil vpliv izbora kovine in substituent določen z uporabo tržno dostopnih MoS2, MoO2, Mo2C in WS2 katalizatorjev brez nosilca. Katalizatorji so bili strukturno okarakterizirani z uporabo elektronske mikroskopije (SEM, HR-TEM), energijsko-disperzijske spektroskopije (EDX), Ramanske spektroskopije in rentgenske praškovne difrakcije (XRD). Kinetika hidrodeoksigenacije (HDO), dekarbonilacije, dekarboksilacije in hidrokrekinga depolimerizirane celuloze, hemiceluloze in lignina je bila določena glede na pretvorbo njihovih funkcionalnih skupin v tekoči fazi in odgovarjajočimi plinskimi produkti z uporabo inovativnega kinetičnega modela združkov. Najvišjo HDO selektivnost je izkazal MoS2 material, pri čemer je morfologija odločno vplivala na aktivnost. Visoka aktivnost se je odražala v masni bilanci in porazdelitvi faz produkta, in sicer višjem dobitku oljne faze z zgornjo kalorično vrednostjo 38 MJ kg−1 ter vsebnostjo kemijsko vezanega kisika pod 8.5 ut%.
COBISS.SI-ID: 5537562
Raziskovanje solvolize lesa, celuloze, hemiceluloze in lignina v glicerolu je potekala v prisotnosti homogenega katalizatorja v obliki imidazolijevih ionskih tekočin (IL), kjer je bil določan vpliv tipa IL, čas reakcije, temperature in snovnega transporta na hitrost utekočinjanja. Izbira aniona (acetat, hidrogen sulfat, kompleks klorida/kovinskega halida) in kationa (butil, metil ali alilno funkcionaliziran imidazol) pomembno vpliva na konverzijo, ki je znašala 64,4 ut% za utekočinjanje bukovega lesa pri 150 °C (in 91,5 ut% pri 200 °C) v času 60 min. Na podlagi spremljanja mase trdnih delcev in njihove specifične površine (metoda BET) v funkciji časa in temperature, je bil razvit inovativen kinetični model za solvolizo biomase in njenih komponent, kjer predstavlja reaktivna površina ključen parameter, ki narekuje hitrost reakcije trdno–tekoče. Kinetični model prav tako upošteva različno depolimerizacijsko reaktivnost glavnih treh sestavin lesa. Utekočinjena biomasa je bila v naslednjem koraku hidrodeoksigenirana pri temperaturah 225–275 °C in v prisotnosti komercialno dostopnih NiMo/Al2O3 katalizatorjev v sulfidni obliki. Hitrosti in selektivnosti hidrogenolize, dekarbonilacije, dekarboksilacije, hidrogenacije in (hidro)krekinga so bile spremljane z uporabo obstoječega kinetičnega modela na osnovi FTIR analize. Vsebnost kisika v oljni fazi je znašala pod 1,7 ut%.
COBISS.SI-ID: 37882629
V mikroreaktorju s plastjo TiO2, ki je bila imobilizirana na steno, smo proučevali fotokatalitski razpad fenola. Eksperimente smo vršili pri različnih zadrževalnih časih, začetnih koncentracijah, pH vrednostih in UV intenzitetah. Merili smo vsebnost intermediatov in produktov (katehola, hidrokinona in resorcinola) ter tako določili prevladujoče reakcijske poti. S tridimenzionalnim matematičnim modelom smo simulirali heterogeno fotokatalitsko reakcijo z Langmuir–Hinshelwoodovim mehanizmom. Pri tem smo upoštevali adsorpcijsko/desorpcijsko termodinamsko ravnotežje ter model uporabili za določitev kinetičnih parametrov z regresijsko analizo.
COBISS.SI-ID: 5567258
Z metodo koprecipitacije smo sintetizirali nov baker-ceria katalizator, promoviran z galijem. Karakterizacijo smo napravili s SEM, EDS, BET, XRD in XPS metodami. Parni reforming metanola smo vršili v miniaturiziranem LTCC reaktorju v temperaturnem območju 300–400 °C, pri čemer smo uspešno proizvajali vodik iz mešanice metanola in vode. Ovrednotili smo kinetiko procesa in delovanje reformerja popisali s 3D modelom z metodo končnih elementov, ki je vseboval vse prevladujoče mehanizme: fluidno mehaniko, transportne pojave in reakcijsko kinetiko
COBISS.SI-ID: 37864965
Reakcija med CaO in ogljikovem dioksidu je bila študirana v protitočnem reaktorju, kjer sipka trdna faza teče skozi strukturirani katalizator navzdol, medtem ko teče plinasta faza navzgor. Kinetika sorpcije je bila določena s TG tehniko, model poljubnih por pa je bil uporabljen za opis karbonizacije CaO. Hidrodinamske karakteristike kapalnega toka trdnega sorbenta so bile določene pri sobni temperaturi in ambientnem tlaku, sorpcijska reakcija pa se je vršila pri temperaturah med 550 in 600 st. C. Model s čepastim tokom obeh faz je zadovoljivo popisal proces v kapalnem reaktorju s trdno fazo.
COBISS.SI-ID: 5660186