Prvič je predstavljena vključitev magnetnih nanodelcev barijevega hexaferita v prosojno polimerno matrico poli(metilmetakrilata) (PMMA). Barijeve heksaferitne nano ploščice dopirane s Sc3+, kot je BaSc0.5Fe11.5O12 (BaHF), ki imajo premer v območju 20-130 nm in debelino okrog 5 nm, so hidrotermalno sintetizirane in stabilizirane v 1-butanolu z dodecilbenzensulfonsko kislino. Ta metoda omogoča pripravo monolitnih nanokompozitov s primešanjem suspenzije BaHF v tekoči monomer, čemur na kraju samem sledi polimerizacija prostih radikalov v trdno stanje. PMMA ohrani prosojnost do 0,27 mas.% dodatka BaHF nanodelcev, kar pomeni, da lahko magnetno in optično anizotropne monolitne nanokompozite sintetiziramo, če se polimerizacija izvede v magnetnem polju. Odlična disperzija magnetnih nanodelcev v povezavi s primerno kontrolo magnetnih lastnosti, dosežena v tej raziskavi, je spodbudna za razvoj magnetno-optični aplikacij teh materialov.
COBISS.SI-ID: 18777878
Optimizacija načrtovanja sinhronskega stroja s trajnimi magneti in aksialnim magnetnim pretokom brez železnega jedra statorja in z dvojnim zunanjim rotorjem je izvedena z uporabo evolucijske optimizacije z genetskim algoritmom in analitičnim ovrednotenjem objektnih funkcij. Na osnovi osmih geometrijskih parametrov je bilo optimiziranih pet objektnih funkcij z namenom določitve maksimalne gostote navora po volumnu in masi, minimalnega volumna in mase trajnih magnetov na Nm in minimalne cene na Nm. Na osnovi geometrijskih parametrov za minimalno ceno na Nm je izdelan prototip za nazivni navor. Optimiziran in analitično ovrednotene karakteristike stroja so potrjene z metodo končnih elementov (MKE) in meritvami na prototipu. Evolucijska optimizacija z analitičnim ovrednotenjem objektnih funkcij znatno skrajša čas računanja, ki se zahteva za optimizacijo načrtovanja v primerjavi z MKE.
COBISS.SI-ID: 84086785
V članku smo analizirali generiranje entropije kombiniranega sistema soproizvodnje toplotne in električne energije. Analizirani so bili kontrolni ventili turbine in vršni grelnik. Navedena parna turbina vsebuje 3 sklope regulacijskih ventilov in sicer visokotlačne, srednjetlačne in nizkotlačne regulacijske ventile. Visokotlačni regulacijski ventili regulirajo vstopno količino pare v turbino, srednjetlačni in nizkotlačni regulacijski ventili regulirajo tlak pare 3. in 5. odjema turbine. Para 3. in 5. odjema turbine se s pomočjo vršnih in osnovnih grelnikov koristi za ogrevanje mesta. Količina odjemne pare turbine, ki se porablja za ogrevanje mesta se še dodatno regulira z vstopnimi dušilnimi loputami odjemne pare v osnovni oziroma vršni grelnik. Pri tem nastane dvojno dušenje odjemne pare turbine (dušenje regulacijskih ventilov turbine in dušenje loput vstopne pare v grelnik, dvojno generirano entropijo in dvojno izgubo dela. V primeru vzdrževanja ustreznega tlaka odjemne pare turbin, z regulacijskimi ventili turbine, bi lahko grelnika za komunalno gretje obratovala z odprtimi dušilnimi loputami. S tem bi odpravili generirano entropijo dušilnih loput pare v grelnik in znižali količino generirane entropije regulacijskih ventilov turbine.
COBISS.SI-ID: 1024198748
Članek obravnava optimizacijo stroškov energenta in emisij v kratkoročni optimizaciji čim bolj ekonomične in ekološko naravnane proizvodnje hidrotermalne električne energije. Članek uporablja nelinearno, nekonveksno odvisnost stroškov energenta od izhodne moči, kar poveča stopnjo zahtevnosti optimizacije. Optimalno razmerje med nasprotujočimi si kriteriji je mogoče pridobiti z ustreznim urnikom obratovanja hidroelektrarn in termoelektrarn. Za zagotovitev 24-urne sistemske zahteve in končnega stanja bazenov hidroelektrarne ob minimalnih stroških energenta in minimalnih emisijah, je uporabljen nadomestni optimizacijski model na osnovi diferenčne evolucije. Članek predlaga nov model optimizacijskega algoritma na ravni cenitve kriterijske funkcije, pri katerem je optimalni urnik obratovanja termo elektrarne dobljen s pomožnim modelom. Podatki, dobljeni iz pomožnega modela, se shranijo v matriko, ki nadomesti glavni model pri optimizaciji proizvodnje hidrotermalne energije z uporabo samodejno prilagajajočega algoritma diferenčne evolucije. Za prikaz učinkovitosti predlagane metode so bili uporabljeni različni tipi optimizacij: minimizacija stroškov energenta, minimizacija emisij ter kombinacija minimizacije stroškov energenta in emisij. Predlagana metoda je preverjena na modelu štirih hidroelektrarn in treh termoelektrarn.
COBISS.SI-ID: 18347030
Članek opisuje model računanja s pomočjo umetne nevronske mreže (ANN) za termoekonomsko analizo daljinskega ogrevanja (DH) denarnih tokov (MF). Model bo izračunaval rezultate MF po energijski ali kalorični metodi in eksergijski metodi na različnih toplotnih odjemnih mestih. Toplotni distributer ne more zagotoviti enako kakovost toplotne energije za vse potrošnike zaradi dolžine omrežja. Porabnik najbližje viru toplote prejme toploto, ki je bolj kakovostna od zadnjega porabnika. Ker se običajno toplota DH obračunava po energijski metodi MF, obračun ne upošteva količino razpoložljive energije, ki jo dejansko lahko pretvorimo v drugo obliko energije. Zgoraj navedena odstopanja, pa se upoštevajo pri izračunu stroškov za toploto v skladu z eksergijsko metodo MF, ki daje bolj realno sliko ocene stroškov ogrevanja. Glede na analizo s pomočjo prvega glavnega zakona termodinamike, se količina porabljene energije izračuna ne glede na razlike med delom in toploto. Analize in konstruiranje tehniških sistemov, ki temeljijo samo na prvem zakonu termodinamike, niso ustrezne.
COBISS.SI-ID: 1024193116