Cvetenje cianobakterij je globalni fenomen v mirnih vodah, ki so bogate s hranili (evtrofična vodna telesa). Tveganje prebivalstva pri izpostavitvi cianobakterijam in njihovim strupenim biološko aktivnim snovem lahko nastopi pri zaužitju onesnažene vode ob vodnih športih ali drugih obvodnih aktivnostih. Velika večina nevarnih produktov cianobakterij je omejena na notranjost celic in se sprostijo v vodno okolje z njihovim propadom. To se običajno dogaja po naravni poti ob lizi cianobakterijskega cveta, lahko pa ta proces povzročimo tudi umetno s ciljem odstranjevanja teh nevarnih organizmov. Za ustavitev rasti cianobakterij in s tem za nadzor nad njihovo rastjo smo uporabili elektrokemijsko oksidacijo. Tehnologija omogoča tudi sočasno razgradnjo njihovih nevarnih produktov, kar smo merili z sledenjem razgradnje mikrocistinov, ki so najbolj njihov najbolj značilen toksičen produkt. Sledili smo učinkovitosti uničevanja cianobakterij kakor tudi njihovih strupenih produktov. Učinkovitost razgradnje mikrocistinov smo zasledovali s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) v kombinaciji z fotodiodnim detektorjem. S spektralno analizo smo kvantitativno in kvalitativno ugotavljali prisotnost mikrocistinov medtem ko smo njihovo biološko aktivnost merili s pomočjo merjenja encimske aktivnosti (inhibicija proteinske fosfataze PP1). Metoda z uporabo BDDA anode (z borom dopirana diamantna anoda) za elektrooksidacijo se je izkazala kot potencialno zelo uporabno tako za razgradnjo strupenih produktov cianobakterij, kakor tudi za nadzor nad samim pojavljanjem nevarnih organizmov. Pokazali smo tudi kako je mogoče pri nadzoru nad cvetenjem cianobakterij uporabimo tudi nekatere njihove lastne specifične ekološke značilnosti.
COBISS.SI-ID: 3880271
Spužve (Porifera) trenutno predstavljajo enega najbolj bogatih virov za pridobivanje naravnih proizvodov in šteje kot vir skoraj polovice farmakološko aktivnih spojin morskega izvora. Izvlečki iz 24 Antarktičnih morskih spužv so bili analizirane glede citotoksičnega učinka na normalne in transformirane celične linije, eritrocite, alge. in glede spreminjanja aktivnosti izbranih fiziološko pomembnih encimov (acetlholinestraze butilholinesteraze in alfa amilaze ter glede inhibicije rasti patoloških in ekološko relevantnih bakterij in spužv. Zaključujemo, da predstavljajo Antarktične morske spužve pomemben vir biološko aktivnih spojin farmakološkimi učinki.
COBISS.SI-ID: 4024177
V tej študiji smo izvedli transkriptomsko analizo glioblastomskih tkiv v primerjavi z normalnimi in odkrili v njih povišan gen CD9, ki kodira za transmembranski protein tetraspanin, ki je, kot znano udeležen v napredovanju tumorjev. S pomočjo podatkovne baze REMBRANDT za možganske tumorje smo potrdili prognostično vrednost CD9, ki z dvakratno povišano vsebnostjo vpliva na slabše preživetje bolnikov. CD9 gene smo validirali in dokazali selektivno zvišanje v GBM matičnih celicah, a normalni astrociti, normalne neuralne matične celice (NSC) in možgansko tkivo ne izražajo CD9 gena. Utišanje CD19 je povzročila znižanja označevalcev matičnosti in signaliziranje. (ksenotransplantacija CD9-utišanih GBM matičnih celic je ugodno vplivala na daljše preživetje v poskusih na podganah. Označevalec CD9 je potrebno nadalje preskusiti kot tračno molekulo.
COBISS.SI-ID: 3660623
Melittin (MEL) je glavna sestavina in vodilni toksin v čebeljem strupu, To je majhen bazično peptid ki vsebuje znano aminokislinsko zaporedje z močno hemolitsko aktivnostjo. Cilj je bil ovrednotit cito/genotoksični učinek MEL v limfocitih človeške periferne krvi (HPBL) in relevantne molekularne mehanizme z muli- biomarkerskim pristopom. Rezulati kažejo, da je MEL citotoksičen za HBBP in dokazuje, da je v nastanek DNA poškodb vpleten oksidativen stres. Toksičnost MEL na normalne celice lahko potencialno izkoristio za namene zdravljenja.
COBISS.SI-ID: 3695951
V tem delu smo osvetlili vlogo kininskih receptorjev v interakcijah med GBM celicami in mezenhimskimi matičnimi celicami (MSC). GBM celično linijo U87 –MG smo so-gojii z MSC v direktnih (D) in indirektnih (ID) kulturah. V DC z MSCs se v U87-MG celicah poveča izražanje MMP9 ter receptorjev kinina B1 (B1R) and B2 receptorjs (B2R) in ti markerji so znižani v MSC celicah. Podobno smo opaziili v indirektnih sokulturah. Tretiranje z BK rezultira v zniževanju B1 in B2 ob istočasni stimulaciji teh receptorjev v U87 MG celicah, kar vse kaže na to, da BK sam lahko prenaša informacije med obema vrstama celic.
COBISS.SI-ID: 3701583