Vpliv izbranih protirakavih zdravil na nastanek dvoverižnih prelomov DNA in spremembe v izražanju genov v celicah človeškga hepatoma HepG2 Rezultati te raziskave so pokazali, da protirakava zdravila z različnimi mehnaiymi kemotreapevtskega delovanja izražajo v testnem sistemu s celicami človeškega hepatoma HepG2 različen genotoksični potencial. 5-FU, CDDP in ET so povzročili nastanke dvoverižnih prelomov DNA (DSB) ter vzorec sprememb izražanja genov, ki se odzivajo na poškodba eDNA, apapototskih genov in proto onkogenov, ki je značilen za genotoksične dejavnike. IM je le rahlo povečal tvorbo DSB, na spremembe izražanja izbranig genov pa ni vplival, kar kaže na drugačen mehanizem delovanja, ki najverjetneje ne vključuje neposrednega vpliva na DNA. Genotoksični učinki testiranih protirakavih zdravil so bili zaznani pri terapevtskih koncentčemer 5-FU, CDDP in ET predstavljajo večjo nevarnosz kot IM.
COBISS.SI-ID: 3595343
Ta dvogeneracijska raziskava z ribami cebricami (Danio rerio) je pokazala, da izpostavljenost 5 fluorouracilu, ki je eno od najpogosteje uporabljenih zdravil za zdravljenje raka, povzroči histopatološke spremembe jeter in ledvic, poškodbe DNA, tvorbo mikrojeder in povečano izražanje nekaterih genov, ki se odzovejo na poškodbe DNA in onkogenov (npr. jun, myca), pri koncentracijah, ki so relevantne za onesnaženje okolja. Čeprav kronična izpostavljenost za okolje relevantnim koncentracijam 5FU in vplivala na reprodukcijo izpostavljenih rib, pa ni mogoče izključiti možnosti, da 5FU lahko povzroči nastanek degenerativnih sprememb, vključno z rakom, ki lahko tekom dolgotrajne izpostavljenosti več generacij vpliva na populacije rib.
COBISS.SI-ID: 3417935
Namen raziskave je bila primerjalna in vitro toksikološka karakterizacija treh pogosto uporabljanih cotostatikov z različnimi mehanizmi kemoterapevtskega delovanja (5-fluorouracil [5-FU], cisplatin [CDDP] in etoposide [ET]) proti celični liniji rib cebric (ZFL), celicam človeškaga hepatoma HepG2 in človeškim limfocitom izoliranim iz periferne krvi (HPBL). Najvišji citotoksični potencial je pokazal CDDP kateremu sta sledila 5-FU in ET, medtem, ko je ET izrazil najvišji genotoksični potencial. Najobčutljivejše so bile celice ZFL kar odpira vprašanje škodljivih vplivov teh zdravil na ribe v primeru povečanega pojavljanja v vodnem okolju. Visoka občutljivost netarčnih ZFL celic tudi kaže, da bi bile te celice dober model za testiranje genotoksičnega potenciala zdravil in drugih vodnih onesnažil in bi lahko v ekotoksikoloških raziskavah služil kot alternativa testom na živalih.
COBISS.SI-ID: 3447119
Proteaze, vključno z lizosomalnimi katepsini, so vpletene v procese napredovanja raka. Šele nedavno je bil katepsin K (CatK), sprva poznan kot kolagenolistki encim, ki ga proizvajajo osteoklasti, odkrit v več vrstah raka, tudi v gliomu. V tem pregledu smo predstavili CatK in njegovo vlogo v patobioloških procesih, povezanih z rastjo tumorjev, njihovo invazijo in metastazami rakavih celic ter njihovimi interakcijami z mikrookoljem. Aktivnost CatK bodisi posredno vpliva na signalne poti, ali pa neposredno razgrajuje proteine izvenceličnega matriksa (ECM). V gliomih CatK verjetno uravnava mobilizacijo rakavih matičnih celic iz njihovih niš, in fiziološko vlogo nedavno ugotovljenih fizioloških substratov, kot so kimokini in rastni faktorji. Nazadnje, aplikacija inhibitorjev CatK, ki se že uporabljajo v kliničnih poskusih zdravljenja osteoporoze, v zdravljenju raka, bi utegnila omejiti agresivnost te bolezni.
COBISS.SI-ID: 3652943
We examined the U87, U251, and U373 glioblastoma (GBM) cell lines as in vitro models to determine the impact of cellular cross-talk on their phenotypic alterations in co-cultures. We were first to demonstrate the neural and mesenchymal molecular fingerprints of U87 and U373 cells, respectively. U87-cells were shown to lower the genomic stability of U373 (U251) cells, without affecting their proliferation, while oppositely, U87 cells showed increased genomic stability, decreased proliferation rates and increased invasion. Indirect and direct co-culturing of U87 and U373 cells showed mutually opposite effects on temozolomide resistance. By defining transcriptional alterations between various GBM cells we provided for better understanding of the mechanisms of glioblastoma heterogeneity, which shall provide the basis for more informed glioma treatment in the future.
COBISS.SI-ID: 3643471