Morfološko kriptične vrste naj bi se med seboj ekološko razlikovale bolj kot bi sklepali glede na njihovo morfološko podobnost in filogenetsko sorodnost. Kljub temu le redko vemo ali imajo opažene razlike tudi ekološki pomen ali pa smemo take vrste pri raziskavah vrstne pestrosti obravnavati kot ekološke ekvivalente. V pričujoči raziskavi smo ocenili ekološko podobnost štirih morfološko kriptičnih vrst postranic iz rodu Niphargus, ki živijo v izvirih severnega dela Istre, njihovi areali pa se delno prekrivajo. Z uporabo molekulskih metod smo pokazali, da izbrane vrste predstavljajo dva para sestrskih vrst. Za vsako vrsto smo definirali njeno ekološko nišo, upoštevajoč morfološke znake povezane s hranjenjem, preferenco do površinskih in podzemeljskih habitatov ter vrstam ustrezne bioklimatske dejavnike. Primerjava parov vrst kaže, da se ekološke niše vrst medsebojno razlikujejo in da obsega razlik ne moremo razložiti s filogenetsko sorodnostjo. Pomen teh razlike smo ocenili z analizo podatkov o razširjenosti vrst. Pokazali smo, da je hkratno pojavljanje parov vrst v istem izviru le izjemno. Vsled tega domnevamo, da so vrste ekološko premalo različne, da bi izzvenel učinek medvrstne kompeticije in kompeticijskega izključevanja, obenem pa premalo podobne, da bi sobivale kot ekološko ekvivalentne vrste. Tako zaključimo, da opažene razlike v ekoloških nišah preučevanih vrst na lokalnem nivoju vplivajo na dinamiko izvirskih združb, medtem ko na regionalnem nivoju te vrste opravljajo skoraj enake ekološke funkcije.
COBISS.SI-ID: 3541071
Sprednje in zadnje črevesa pri rakih pokriva kutikularni matriks, ki ga apikalno izločajo epitelne celice. Z namenom razjasnitve diferencacije kutikule zadnjega črevesa smo v tej študiji opisali ultrastrukturo apikalnih matriksov in kutikule v izbranih stadijih embrijev in ličink mank iz valilnika pri kopenskem raku enakonožcu Porcellio scaber in rezultate primerjali s kutikulo zadnjega črevesa pri odraslih. Ugotovili smo, da je apikalni matriks zadnjega črevesa poznih embrijev v stadijih 16 in 18 ultrastrukturno podoben embrionalnim epidermalnim matriksom, opisanim pri večih členonožcih, kar nakazuje splošen princip v diferenciaciji hitinskih matriksov. Apikalni matriks zadnjega črevesa pri embriju pred izleganjem v stadiju 19 kaže značilnosti črevesne kutikule, saj se prilega apikalni epitelni površini in vsebuje izrazit elektronsko gosti sloj epikutikule. V predhodnem embrionalnem stadiju – stadij 18 – je tik nad apikalno plazmalemo epitelnih celic prisotna elektronska gosta lamina, ki verjetno predstavlja nastajanje prve epikutikule. Pri marzupijskih mankah smo opazili napredne značilnosti črevesne kutikule in epitela, kot so izrazitejši epikutikularni sloj, prisotnost kutikularnih trnov in obsežen apikalni labirint. V primerjavi s črevesno kutikulo pri odraslih je kutikula marzupijskih mank precej tanjša, arhitektura kutikule pa ne kaže specifičnih značilnosti v različnih anatomskih regijah zadnjega črevesa. Te razlike kažejo na to, da struktura in funkcija kutikule v zadnjem črevesu marzupijskih mank nista popolnoma razviti, kar povezujemo tudi z vodnim okoljem ličink v valilniku.
COBISS.SI-ID: 3531855
Vse od začetka raziskav na področju nanotoksikologije ostaja odprto vprašanje, ali imajo nanodelci sposobnost sproženja »njim lastnih« učinkov na organizme. V znanstveni literaturi je le malo dokazov, da je slednje res in da dejansko lahko govorimo o učinkih, ki so inducirani le s strani delcev. Večina raziskav pa kaže na to, da lahko večinski delež učinka pripišemo kovinskim ionom, ki se raztapljajo z nanomaterialov. Glavni razlog za pomanjkanje dokazov v prid hipotezi o specifičnih učinkih delcev je v tem, da so v raziskavah uporabljeni pristopi, ki ne omogočajo sledenja celičnih sprememb v zelo začetni fazi fiziološkega odziva na izpostavitev nanomaterialom ter v dejstvu, da so pogosto uporabljeni preveliki odmerki nanomaterialov. Veliki odmerki pa povzročijo tipiči toksikološki odgovor, ki je podoben pri različnih učinkovinah in ni specifičen. V pričujočem delu smo uspeli postaviti eksperimentalni pristop, kjer smo združili ta dva pomembna aspekta. Z uporabo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FTIR) smo uspeli dokazati, da nanodelci cinkovega oksida pri zelo nizkih odmerkih sprožijo določene spremembe v celični metabolni poti, ki so specifične samo v primeru delcev. Odkritje je izrednega pomena za samo razumevanje mehanizmov učinkov nanomaterialov na organizme ter posledično tudi za razvoj osnovnih konceptov nanovarnosti.
COBISS.SI-ID: 3553103
Kranjska čebela Apis mellifera carnica je pomembna opraševalka, pogosto izpostavljena pesticidom. Veliko pesticidov je uporabljenih sočasno, zato med njimi obstaja možnost povečane toksičnosti ali sinergizma. V raziskavi smo preučili odgovor imunskega sistema po izpostavitvi treh različnih razvojnih oblik čebel delavk akaricidu kumafosu in fungicidu proklorazu, ki sta bila aplicirana posamezno ali pa v kombinaciji. Z metodo kvantitativni PCR v realnem času smo analizirali izražanje 17 genov imunskega sistema. V ličinkah je bilo po delovanju pesticidov izražanje večine genov zmanjšano, v odraslih čebelah pa povečano. Učinek posameznih ksenobiotikov na izražanje genov se je razlikoval od učinka skupne izpostavitve obema ksenobiotikoma. S študijo smo prvič pokazali sinergistični učinek ksenobiotikov na čebelji imunski sistem, kar predstavlja pomemben korak k razumevanju mehanizmov interakcij med ksenobiotiki.
COBISS.SI-ID: 3642248
Prispevek opisuje patogenezo znotrajcelične patogene bakterije v tkivih njenega primarnega gostitelja, enakonožnega raka Porcellio scaber. Potek okužbe in odziv gostitelja smo raziskali s svetlobno in elektronsko mikroskopijo (TEM, SEM) ter specifično lokalizacijo s fluorescenčno hibridizacijo in situ (FISH). Okužba primarno prizadene prebavne žleze, od koder se razširi tako v prebavno cev, kot v hemocel, od koder lahko okuži zunanjo površino črevesa. Imunski odziv gostitelja vključuje celični odziv krvnih celic hematocitov v obliki fagocitoze, širjenje večjih skupkov bakterij pa gostitelj obda z hemociti, pri čemer na okuženih organih nastajajo značilne nodulane tvorbe. Okužba lahko prizadene do 27% populacije pri kateri poškoduje prebavila, zmanjša prehranjevanje in vodi v smrt.
COBISS.SI-ID: 3293775