Robustni znanstveni podatki so ključni za učinkovito varstvo in upravljanje populacij volkov v Evropi. Članek je analitičen povzetek glavnih spoznanj populacijsko-genetskih študij v Evropi in zajema glavne študije iz »predgenomskega« obdobja in prva spoznanja »genomskega« obdobja. V metaanalizi rezultatov prejšnjih študij in nekaterih novih podatkov smo opisali vzorce in trende genetske variabilnosti evropskih volkov v 19 evropskih državah, v katerih obstajajo genetski podatki o volkovih. Kot pomemben rezultat te sinteze razpravljamo o najpomembnejših grožnjah varstvu volka v Evropi, prepoznamo pomembne vrzeli v trenutnem znanju, predlagamo rešitve za to problematike in podajamo priporočila za varstvo in upravljanje volkov, ki bi temeljilo na znanstvenih spoznanjih, tako na ravni posameznih regij kot na ravni celotne Evrope.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 4020303Osvetljevanje ponoči zmanjšuje številčnost in vrstno pestrost vešč. Te namreč svetloba privlači. Upadanje številčnosti vešč bi lahko negativno občutili na ravni ekosistema. V tej študiji smo testirali hipotezo, da je osvetlitev objektov z modo ali rumeno svetlobo manj privlačna za vešče, kot osvetlitev z običajno belo svetlobo. Tri leta trajajoče delo je potekalo na 15 objektih kulturne dediščine, na katerih smo osnovno osvetlitev zamenjali z osvetlitvijo rumene oz. modre barve. Vse tri svetlobe se razlikujejo v svetilnosti, količini UV svetlobe in drugih kratkovalovnih svetlob, ki privlačijo nočno aktivne metulje. V celotnem obdobju smo na vseh objektih identificirali približno 20% vseh vešč doslej zabeleženih v Sloveniji. Modra in rumena svetloba sta privlačili do šestkrat manj osebkov in do štirikrat manj vrst glede na osnovno osvetlitev. Rezultati držijo tako za vešče ko celotno skupino, kot tudi za posamezne podskupine vešč. Ti splošni zaključki so naravovarstveno pomembni: uporaba alternativnih, v naravnem okolju sprejemljivejših svetlob lahko znatno zmanjša vplive umetne osvetlitve škodljive za vešče.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 3648335Organizirali smo mednarodno znanstveno srečanje s tematiko uporabe računalniških pristopov na področju študije varnosti nanomaterialov. Ker je to področje izredno interdisciplinarno, je medsebojno sodelovanje različnih profilov ključnega pomena. Na srečanje smo povabili 5 tujih predavateljev ter tudi slovenske predavatelje, ki so predstavili zelo različna področja nanovarnosti in tudi načine obdelave teh podatkov ter modeliranje. Občinstvo so sestavljali slovenski raziskovalci, predstavniki Urada za kemikalije ter tudi podiplomski študentje. Ocenjujemo, da je srečanje pripomoglo k navezavi novih stikov in podalo veliko pomembnih informacij na področju nanovarnosti. Le te smo zbrali v zborniku, ki je javno dostopen vsem zainteresiranim. S pomočjo tega je znanje dostopno tudi širši publiki.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 283801856Prof. Jasna Štrus je sodelovala kot predavateljica in raziskovalka pri izvedbi mednarodnega kurza s področij razvojne biologije nevretenčarjev (2015) in zoologije biologije morskih nevretenčarjev (2016) za študente biologije na morski biološki postaji Friday Harbor Labs, University Washington, ZDA. Mentorirala je študentske projekte in pripravila temelje za sodelovanje na področju mednarodne izmenjave študentov in učiteljev v vokviru mednarodne pogodbe med UW in Univerzo V Ljubljani.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
Infrastrukturni center razpolaga z znanjem, infrastrukturo in metodologijo, s katerimi uporabnikom ponuja celosten pristop k vizualizaciji bioloških vzorcev od makrostruktur do molekulskega nivoja. Mikroskopske tehnike na nivoju makrostruktur vključujejo klasično in fluorescenčno stereomikroskopijo, medtem ko na nivoju opazovanja celic in tkiv v centru izvajamo različne svetlobnomikroskopske tehnike, vključno s klasično fluorescentno mikroskopijo, sistemom za prostorsko rekonstrukcijo vzorcev ter lasersko konfokalno mikroskopijo. Vizualizacijo na ultrastrukturnem in molekulskem nivoju ter elementno mikoanalizo izvajamo z elektronsko mikroskopijo. Poleg mikroskopskih tehnik center razpolaga s širokim naborom tehnik za pripravo vzorcev. V ta namen imamo v centru razvito metodologijo in ustrezno laboratorijsko opremo za izvajanje histoloških in histokemijskih tehnik na parafinskih in zamrznjenih rezinah, visoko specifičnost lokalizacije biomolekul in celičnih procesov pa izvajamo s širokim naborom molekulskih tehnik, kot so hibridizacija in situ, imunolokalizacija, reakcija TUNEL in uporaba specifičnih fluorescentnih označevalcev. Pri pripravi občutljivih bioloških vzorcev za vrstično (SEM) in presevno (TEM) elektronsko mikroskopijo pa uporabljamo metodološke pristope, ki ohranjajo strukturne značilnosti živih celic ter sočasno omogočajo njihovo opazovanje v elektronskem snopu. Priprava bioloških vzorcev za SEM tako zahteva posebne tehnike sušenja in napraševanja preparatov s tanko plastjo kovin, priprava vzorcev za TEM pa vključuje postopke in opremo za vklapljanje vzorcev, izdelavo ultratankih rezin in kriorezin, kontrastiranje in lokalizacijo celičnih struktur.
D.07 Vodenje centra/laboratorija