Električna prevodnost domenskih sten bizmutovega ferita je bila do sedaj nerešeno vprašanje, ki so ga mnoge raziskovalne skupine po svetu skušale pojasniti z raznimi pristopi kot so modeliranje, simulacija in indirektne meritve. Z raziskavo smo ugotovili, da so na domenskih stenah v bizmutovem feritu prisotni električno nabiti točkasti defekti, ki so vzrok lokalne električne prevodnosti. Z istočasnim razvojem dveh analitskih mikroskopskih metod smo ugotovili, da so ti točkasti naboji dveh vrst in sicer elektronske luknje povezane s prisotnostjo železovih ionov v 4+ oksidacijskem stanju in bizmutove vrzeli. Na ta način smo prispevali manjkajoči člen pri razlagi električne prevodnosti domenskih sten v feroelektričnih materialih. Rezultati raziskave so nadalje pokazali, da je lokalno prevodnost domenskih sten moč prilagajati s spreminjanjem atmosfere med visokotemperaturno pripravo materiala. Bazična raziskava, ki je vodila do razlage mehanizma lokalne prevodnosti bo omogočila načrtovanje novih materialov na osnovi bizmutovega ferita, ki bodo izkazovali boljše lastnosti povezane z dinamiko domenskih sten, in nadaljnji razvoj materialov s kontroliranimi lokalnimi lastnostmi za uporabo v nano elektroniki.
COBISS.SI-ID: 29936679
V ugledni reviji Nature Chemistry je na zadnji strani pod rubriko “In Your Element” vsakokrat predstavljen drug kemijski element. Na uredniško povabilo sta prispevek o elementu kripton, z naslovom "The world of krypton revisited", za julijsko številko letnika 2016 napisala dr. Matic Lozinšek in prof. dr. Gary J. Schrobilgen. Kripton je najlažji predstavnik žlahtnih plinov, ki še tvori spojine katere je mogoče izolirati v makroskopskih količinah. Vse znane spojine kriptona so bile pripravljene iz kriptonovega difluorida, ki je termodinamsko nestabilen in izjemno močan oksidant. Zaradi tega so raziskave kemije kriptona izredno eksperimentalno zahtevne in le nekaj laboratorijev na svetu ima potrebno ekspertizo.
COBISS.SI-ID: 29676327
Z uporabo rentgenske praškovne difrakcije v kontinuirnem temperaturnem intervalu in meritev toplotnih kapacitet, magnetnih meritev in HFEPR spektroskopije smo študirali spojine tipa M2AgF4 (M = K, K3/4Rb1/4, K1/2Rb1/2, K1/4Rb3/4, Rb, Cs). Rezultati nakazujejo, da imajo vse dvojne perovskitne fluoridoargentatne(II) faze (vključno s HT-K2AgF4) strukture kjer se podaljšani [AgF6]4− oktaedri nahajajo v "antiferrodistortive" razporeditvi. To je v soglasju z nedavnimi teoretičnimi izračuni. Raziskali smo fazni diagram M = K/Rb spojin v temperaturnem območju 2−350 K in tako dopolnili že znane podatke za spojine z M = Na do Cs. Fazni diagram je pokazal sistematični trend v temperaturah faznih sprememb, ki vključujejo dve ortorombski fazi in eno tetagonalno fazo. To je najverjetneje posledica različnih nagibnih distorzij [AgF6]4− oktaedrov znotraj struktur dvojnih perovskitov. Fazni diagram dodatno zaplete termodinamska preferenca za 1D postperovskitno strukturo v primeru M = Na, K.
COBISS.SI-ID: 29923879
V strukturni kemiji anorganskih fluoridov prevladujejo enostavni elektrostatski in geometrijski dejavniki pri čemer je pri skoraj vseh elementih prehoda prevladujoče koordinacijsko število šest z oktaedrično koordinacijo fluorovih ligandov okoli kovinskega centra. Namesto da bi bili izolirani, si lahko tako nastali oktaedri delijo F ligande in tvorijo oligomerne ali polimerne zvrsti. Določitev kristalne strukture [XeF5]5[Ti10F45] je razkrila obstoj največjega znanega oligomernega fluorido-kovinskega aniona [Ti10F45]5–. Sestavljen je iz desetih TiF6 oktaedrov, ki si delijo oglišča v obliki dvojne zvezde. Prispevek je bil izbran za t.i. notranjo naslovnico septembrske številke v letu 2016 revije New Journal of Chemistry
COBISS.SI-ID: 29704743
Reakcije N-heterocikličnega karbena 1,3-Bis(2,6-diisopropilfenil)-1,3-dihidro-2H-imidazol-2-iliden (LDipp) z Et3N.3HF vodijo do nastanka soli [(LDipp)H]+ [(HF)nF] (n = 0–2) v katerih je so prisotne molekule HF v razmerjih 1:1, 1:2, 1:3. Še posebej pomembna spojina v tem sistemu je [(LDipp)H]+[F]−, ki kaže vse karakteristike prostega fluoridnega reagenta, poleg tega pa jo lahko pripravimo z dobrim izkoristkom. Spojino sintetiziramo z reakcijo med (LDipp) s stehiometričnimi množinami Et3N.3HF ali KHF2. V produktu, ki ga pripravimo v gramskih količinah, ni prisotnih stranskih produktov kot so voda ali prosti halidi. Priprava tega reagenta lahko poteka v steklenih posodah, brez znakov jedkanja, ki bi lahko bili posledica reakcij reagentov s steklom.
COBISS.SI-ID: 30189863